Img 7555

2. Svetovna vojna

  • oktobrska revolucija

    oktobrska revolucija

    Oktobrska revolucija leta 1917 v Rusiji je pod vodstvom boljševikov in Lenina strmoglavila začasno vlado. Zgodila se je med prvo svetovno vojno, ko je bila država v krizi. Boljševiki so 7. novembra zavzeli Zimski dvorec v Petrogradu. Rezultat revolucije je bila ustanovitev prve komunistične države na svetu, Sovjetske zveze, ki je uvedla radikalne reforme in močno vplivala na svetovno zgodovino.
  • Pariška Mirovna konferenc

    Pariška Mirovna konferenc

    Versajska mirovna konferenca je potekala od januarja 1919 do januarja 1920 v Parizu, da bi določili pogoje po prvi svetovni vojni. Glavni zavezniki – ZDA, Velika Britanija, Francija in Italija – so vodili pogajanja. Nemčija je bila prisiljena podpisati Versajsko pogodbo, ki ji je naložila vojno odgovornost, reparacije in ozemeljske izgube. Nastale so tudi nove države, kot so Poljska, Čehoslovaška in Jugoslavija. Konferenca je oblikovala Ligo narodov za ohranitev miru.
  • prihod Stalina na oblast

    prihod Stalina na oblast

    Josip Stalin je prišel na oblast v Sovjetski zvezi po smrti Vladimirja Lenina leta 1924. Sprva je bil generalni sekretar Komunistične partije, a je postopoma utrdil svojo moč z odstranjevanjem političnih nasprotnikov, vključno s Trockim. Do poznih 1920-ih je postal neomejeni voditelj. Stalin je uvedel prisilno kolektivizacijo, petletke in vzpostavil totalitarni režim. Njegova vladavina je zaznamovana z množičnimi čistkami, represijo in industrializacijo države.
  • prihod Hitlerja na oblast

    prihod Hitlerja na oblast

    Adolf Hitler je prišel na oblast 30. januarja 1933, ko je postal nemški kancler. Njegova nacistična stranka (NSDAP) je izkoristila nezadovoljstvo zaradi gospodarske krize, Versailleske pogodbe in politične nestabilnosti. Po požigu Reichstaga je Hitler uvedel izredne razmere in si pridobil skoraj neomejena pooblastila. Leta 1934 je združil položaja kanclerja in predsednika ter postal diktator. Njegov režim je vodil v militarizacijo, agresijo in začetek druge svetovne vojne.
  • Munchenski sporazum

    Munchenski sporazum

    Münchenski sporazum je bil podpisan 30. septembra 1938 med Nemčijo, Italijo, Veliko Britanijo in Francijo. Sporazum je omogočil Nemčiji, da priključi Sudetsko območje (del Čehoslovaške), v zameno pa je Hitler obljubil, da ne bo zahtevaval več ozemelj v Evropi. S tem so se zahodne velesile trudile preprečiti vojno z “politiko pomirjanja”, vendar je sporazum dejansko omogočil nadaljnjo nemško agresijo in prispeval k izbruhu druge svetovne vojne.
  • Vzroki za 2. sv. vojno

    Vzroki za 2. sv. vojno

    Vzroki za drugo svetovno vojno so bili posledica političnih, gospodarskih in družbenih napetosti po prvi svetovni vojni. Versajska pogodba je Nemčijo močno oslabila, kar je povzročilo nezadovoljstvo. Vzpon Hitlerja in nacizma, politika širitve, gospodarska kriza ter šibkost Društva narodov so dodatno prispevali k konfliktu. Agresija Nemčije, Italije in Japonske ter neuspeh pri ohranjanju miru so pripeljali do vojne leta 1939.
  • Vojna postane svetovna

    Vojna postane svetovna

    Druga svetovna vojna je postala svetovna zaradi vpletenosti številnih držav z različnih kontinentov. Začela se je leta 1939 z napadom Nemčije na Poljsko, nato pa se je razširila na Evropo, Severno Afriko, Azijo in Tihi ocean. Vojna je zajela velesile, kot so Nemčija, Japonska, ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza. Konflikt je vključeval kopenske, pomorske in zračne bitke ter vplival na milijone ljudi po vsem svetu, kar ga je naredilo globalnega.
  • Povod za 2. sv. vojno

    Povod za 2. sv. vojno

    Povod za drugo svetovno vojno je bil nemški napad na Poljsko 1. septembra 1939. Napadu je sledil lažen incident pri radijski postaji v Gleiwitzu, ki ga je Nemčija uprizorila kot izgovor za začetek vojaških operacij. Britanija in Francija sta zaradi tega napada 3. septembra razglasile vojno Nemčiji, kar je sprožilo globalni konflikt.
  • Začetki 2. sv. vojne

    Začetki 2. sv. vojne

    Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939, ko je Nemčija napadla Poljsko. Napad je sledil Hitlerjevemu širjenju ozemlja, podkrepljen z dogovorom o nenapadanju s Sovjetsko zvezo. Velika Britanija in Francija sta 3. septembra razglasili vojno Nemčiji. Vojna se je hitro razširila po Evropi in svetu, pri čemer so nastali dve glavni strani: sile osi in zavezniki. Konflikt je postal eden najobsežnejših in najbolj uničujočih v zgodovini.
  • Napad na Jugoslavijo

    Napad na Jugoslavijo

    Nemčija je napadla Jugoslavijo 6. aprila 1941, potem ko je kraljevina zavrnila pristop k Trojnemu paktu. Povod za napad je bil državni udar 27. marca, s katerim so v Beogradu strmoglavili proukrajinsko vlado. Nemčija, skupaj z Italijo in Madžarsko, je hitro porazila jugoslovansko vojsko, 17. aprila pa je Jugoslavija kapitulirala.
  • Napad na Sovjetsko zvezo

    Napad na Sovjetsko zvezo

    Operacija Barbarossa je bila nemška vojaška ofenziva na Sovjetsko zvezo, ki se je začela 22. junija 1941. Njen cilj je bil hitro zavzeti strateška območja, vključno z Moskvo, Leningradom in Ukrajino, ter uničiti sovjetsko vojsko. V operaciji je sodelovalo več kot tri milijone nemških vojakov. Kljub začetnim uspehom so Nemci naleteli na močan odpor, slabe vremenske razmere in dolge oskrbovalne linije. Napad je spodletel, kar je vodilo v dolgo vojno na vzhodni fronti.
  • Sodelovanje z okupatorji

    Sodelovanje z okupatorji

    Sodelovanje z okupatorji med drugo svetovno vojno je vključevalo pomoč lokalnih prebivalcev ali skupin Nemcem, Italijanom in drugim silam osi. Sodelavci so zagotavljali informacije, upravljali okupirano ozemlje ali pomagali pri lovu na odporniška gibanja. Motivi za sodelovanje so bili različni: strah, ideološka bližina, materialne koristi ali prisila. Po vojni so sodelavce v mnogih državah sodno preganjali, nekatere pa tudi usmrtili zaradi izdaje.
  • Odločilno leto 1942

    Odločilno leto 1942

    Leto 1942 je bilo odločilno za potek druge svetovne vojne. Na vzhodni fronti je Rdeča armada pri Stalingradu zaustavila nemško ofenzivo, kar je pomenilo prelomnico. V Severni Afriki so zavezniki pri El Alameinu premagali sile osi. Na Pacifiku je bila japonska mornarica poražena v bitki za Midway. Ti dogodki so začeli preusmerjati vojno v korist zaveznikov, kar je kasneje vodilo do njihove končne zmage.
  • Vojna leta 1943/44

    Vojna leta 1943/44

    Leta 1943/44 so zavezniki dosegli pomembne zmage. V bitki pri Kursku (1943) je Rdeča armada zlomila nemško moč na vzhodni fronti. Italija je kapitulirala, zavezniki pa so odprli novo fronto v južni Evropi. Leta 1944 so zahodni zavezniki izvedli invazijo v Normandiji (Dan D), kar je odprlo še eno fronto proti Nemčiji. Sovjetske sile so napredovale proti zahodu, medtem ko so Nemci začeli izgubljati ozemlje na vseh frontah.
  • dan D

    dan D

    Med 2. svetovno vojno je dan D (6. junij 1944) označeval začetek zavezniške invazije v Normandiji, znane kot operacija Overlord. Ta dan je bil ključen za odprtje zahodne fronte proti nacistični Nemčiji. Več kot 156.000 zavezniških vojakov je izkrcanje izvedlo po zraku in morju, kar je privedlo do pomembnega preobrata v vojni. Dan D velja za enega najpomembnejših dogodkov v 20. stoletju.
  • Kapitulacija Japonske

    Kapitulacija Japonske

    Kapitulacija Japonske je sledila avgusta 1945 po uničujočih atomski bombah, odvrženih na Hirošimo in Nagasaki, ter vstopu Sovjetske zveze v vojno proti Japonski. 15. avgusta je cesar Hirohito v radijskem nagovoru objavil brezpogojno predajo. Kapitulacija je bila uradno podpisana 2. septembra 1945 na ameriški bojni ladji USS Missouri. S tem se je druga svetovna vojna končala, Japonska pa je prešla pod okupacijo zaveznikov, kar je pomenilo konec njenega militarističnega režima.