-
V Angliji je zavladala kraljica Viktorija. Obdobje vladanja kraljice viktorije imenujemo viktorijanska doba. V tem času se je Velika Britanija pospešeno industrializirala in dokončno postala svetovna velesila. -
Revolucionarno leto se je začelo z vstajo v Palermu. Francija je nato postala epicenter revolucionarnega vrenja. Vest o izbruhu revolucije se je hitro razširila ter v mnogih evropskih državah naletela na številne podpornike. -
Med revolucijo sta ustavo dobili kraljestvi Sardinija in Toskana. Nemiri v Rimu so papeža Pija IX. prisilili v uvedbo ustave in umik v Neapeljsko kraljestvo. -
Razglašena je bila republika in vzpostavljena začasna vlada, ki je poskušala vsaj delno zadovoljiti zahteve revolucionarjev. Kralj je bil prisiljen v odstop.
Nova republikanska vlada je uzakonila svobodo tiska in zborovanja, smrtno kazen za politične prekrške, uvedla splošno in enako volilno pravico ter omejila delovni čas na 10h znotraj Pariza in 11h zunaj njega. -
Revolucionarna vrenja nastajajo pod vplivom Francije in v državah pripeljejo do uvedbe liberalnejših ustav, uzakonitve svobode tiska in zborovanj ter razpisa volitev v deželne zbore. -
Sklican je bil zvezni zbor v Frankfurtu, ki je odpravil cenzuro tiska, razglasil cesarskega orla za zvezni grb, za zvezno zastavo pa črno-rdečo-zlato tribarvnico.
-
Na območju Avstrijskega cesarstva je revolucija izbruhnila marca, zato jo imenujemo marčna revolucija. Čeprav je vojska demonstrante razgnala je bil kancler knez Klemens Lothar Metternich prisiljen odstopiti. -
Sveta vojna se je začela s tem, ko je sardinsko-piemontski kralj Karl Albert napovedal vojno proti Avstrijskem cesarstvu. V sveti vojni je sodelovalo veliko prostovoljcev, tudi Giuseppe Garibaldi in Giuseppe Mazzini, ključna akterja za združeno Italijo in člana Mlade Italije. Sardinska vojska je s podporo prostovoljcev iz Lombardije in Benečije začela vojaške operacije proti Avstrijcem, toda doživljala poraz za porazom. -
Madžarskim načrtom se je uprl oficir Josip Jelačić, zato ga je cesar Ferdinant I. imenoval za hrvaškega bana. -
V Pragi je pod vodstvom Palackýja prišlo do sklica slovanskega kongresa, ki je zahteval izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze. Tem težnjam se je dunajska vlada zoperstavila z vojaškim posredovanjem pod vodstvom kneza Windischgraetza. -
Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost. Potekala je med Avstrijskim cesarstvom pod vodstvom Josefa Radetzkyja in Kraljevino Sardinijo pod vodstvom Karla Alberta. V bitki je Avstrijsko cesarstvo zmagalo, Kraljevina Sardinija pa je bila zaradi poraza prisiljena skleniti premirje. -
Avstrijski nadvojvoda Janez je bil imenovan za vladarskega namestnika (Reichsverweser) -
Na Dunaju je bila sklicana ustavodajna skupščina. Njeni glavni nalogi sta bili izvedba dokončne odprave fevdalizma in vpeljava ustave, ki bi zadovoljila potrebe posameznih narodov Avstrijskega cesarstva. -
Revolucija je prisilila Ferdinanda I., da je sestopil s prestola v korist svojega nečaka Franca Jožefa. Ta je bil v Olomucu razglašen za avstrijskega cesarja. -
Na predsedniških volitvah je zmagal Louis Napoleon Bonaparte. Kot novi predsednik je jasno pokazal, da ni naklonjen privržencem revolucije in republikancem. -
V Prusiji je kralj razpustil deželni zbor in vpeljal oktroirano (vsiljeno) ustavo, ki je dajala volilno pravico vsem polnoletnim moškim državljanom. Kralj je to volilno pravico že maja leta 1849 spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volivce razdelil na podlagi višine davkov. -
V Rimu so razglasili republiko. Šele vojaška pomoč novega francoskega predsednika Louisa Napoleona poleti leta 1849 je znotraj papeške države oblast ponovno združila v rokah papeža. -
Franc Jožef je razglasil v tajnosti pripravljeno vsiljeno oz. oktroirano ustavo, parlament pa je bil razpuščen. -
-
Avstrijsko cesarstvo je z olomuško pogodbo prisililo Prusijo, da je obnovila Nemško zvezo in tako zavrlo proces združevanja -
Silvestrski patent, katerega je izdal cesar Franc Jožef je dokončno ukinil oktroirano ustavo in nekatere napredne reforme iz časa revolucije. Z ukinitvijo naprednejših pridobitev marčne revolucije je potem nastopilo obdobje Bachovega absolutizma oz. neoabsolutizem. -
Bila je razglašena nova ustava, ki je Louisu Napoleonu zagotovila desetletni predsedniški mandat, še istega leta pa se je dal okronati za francoskega cesarja Napoleona III.- konec obdobja druge republike. -
V Krimski vojni se Rusija spopade z Osmansko državo, Francijo, Veliko Britanijo in Sardinskim kraljestvom. Čeprav je Rusija računala na podporo Avstrijskega cesarstva, je ni dobila. Rusija je bila poražena in je tako posledično zgubila svoj vpliv. Dokončno so se spremenili odnosi med Rusijo in Avstrijskim cesarstvom. -
Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov je ena izmed liberalnih reform Aleksandra II. S to reformo je dal kmetom osebno svobodo in minimalne državljanske pravice, kot so pravica do poroke, osebne lastnine ter pravica do ukvarjanja s trgovino. Kljub temu je pismenost prebivalstva ostajala izjemno nizka -
Oba dokumenta je izdal Franc Jožef in z njima dokončno odpravil neoabsolutizem. Oktobrska diploma je predvidevala preoblikovanje države v ustavno monarhijo, sklical pa naj bi se tudi stočlanski parlament. -
Februarski patent oz. februarsko ustavo je izdal Franc Jožef, ko je spoznal, da oktobrske diplome ne bo mogel uveljaviti v praksi. Februarska ustava je monarhijo ponovno centralizirala ter v njej ponovno obudila parlamentarno življenje. -
Nova država je postala ustavna monarhija, Viktor Emanuel II. prvi italijanski kralj in Camillo Benso di Cavour ministrski predsednik. -
Izvolitev Otta von Bissmarcka za ministrskega predsednika Prusije predstavlja pomemben mejnik v procesu združevanja. -
V Nemško-Danski vojni se je Danska vojska borila proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu. Prusija in Avstrijsko cesarstvo sta se odločila za vojaški poseg proti Danski, brez privolitve zveznega zbora Nemške zveze. Avstrijsko cesarstvo in Prusija sta zavzela Schleswig in Holstein, vzpostavljeno je bilo skupno upravljanje obeh pridobljenih pokrajin. -
V Avstrijsko-Pruski vojni sta se Prusija in Kraljevina Italija bojevali proti Avstrijskem cesarstvu. Avstrijsko cesarstvo se je bojevalo na dveh frontah. Z zmagama pri Custozzi in Visu so bili uspešnejši proti Kraljevini Italiji, medtem ko jih je Prusija močno porazila pri Kraljevem Gradcu. Kraljevina Italija je dobila Benečijo, Prusija pa Schleswig in Holstein, Avstrijsko cesarstvo pa je bilo izločeno iz nemškega vprašanja. Razpadla je Nemška zveza. Oblikovana je bila Severnoameriška zveza. -
Franc Jožef in Elizabeta Bavarska sta bila v Budimpešti kronana za kraljevi par. Franc Jožef je imel tako dvojno funkcijo- bil je avstrijski cesar in madžarski kralj.
-
Decembrsko ustavo je dobila avstrijska polovica Avstro-Ogrske po sprejetju dualizma. Uveden je bil nov zakon o društvih, ki je omogočil ustanavljanje političnih društev in tako postavil temelje za ustavni in parlamentarni razvoj avstrijske polovice države. Med najpomembnejšimi med uvedenimi zakoni je tudi zakon o splošnih pravicah državljanov. -
Napoleon III. je odpoklical svoje čete, ki so varovale papeža in tudi preprečile Garibaldijev poskus osvojitve mesta, zato je italijanska vojska zavzela Rim in ga razglasila za prestolnico. Francozi so bili prisiljeni k vdaji, izgubili pa so Alzacijo in Loreno. V Franciji se je oblikovala republika. -
V Versaillesu so razglasili Nemško cesarstvo. Prvi nemški cesar je postal pruski kralj Viljem I., mesto ministrskega predsednika pa je pripadlo Ottu von Bissmarcku. -
Pariška komuna je želela vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem. Z uvedbo mnogih reform si je prislužila ime proletarska država.
-
Francoska vojska o napadu na Pariz v sedmih dnevih prevzame oblast v mestu ter premaga vse vstajnike. -
Rusko-Turška vojna je izbruhnila zaradi osmanskih represij proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Rusija je sprožila vojno in v nje tudi zmagala. Ob koncu vojne je bilo marca, leta 1878 podpisano premirje v San Stefanu. Premirje je ozemeljsko okrepilo Bolgarijo in ji zagotovilo neodvisnost od osmanske nadoblasti, hkrati pa se je začel večati ruski vpliv na območju Balkanskega polotoka. -
Aleksander III. se je v zunajpolitičnem smislu začel tesneje povezovati s Francijo in z njo tudi sklenil vojaško zvezo, ki naj bi obe državi zavarovala v morebitni vojni z Nemčijo, to povezovanje pa sodi med začetke antante. -
Nastanek revolucionarnih krogov je spodbudila nenaklonjenost reformam s strani Nikolaja II. -
Nastanek revolucionarnih krogov je spodbudila nenaklonjenost reformam s strani Nikolaja II. -
Vojna je izbruhnila zaradi japonske zahteve po ruskem umiku iz Mandžurije. Vojna se je končala s porazom Rusije. -
V Peterburgu je nezadovoljstvo ljudstva nad izgubljeno vojno in avtokratsko vladavino carja pripeljalo do splošne stavke 150.000 delavcev, ki so korakali proti carski palači Zimski dvorec ter zahtevali uveljavitev človekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Carska vojska se je a stavko odzvala s streljanjem na demonstrante. -
-
Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil v Sarajevu. Gavrilo Princip je s streljanjem smrtno ranil njega in njegovo ženo. Ta dogodek je bil povod za prvo svetovno vojno, saj je nato Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno.
