-
V Angliji zavlada kraljica Viktorija. V tej dobi se je Velika Britanija pospešeno industrializirala in postala svetovna velesila. -
Začetek Revolucionarnega leta 1848. Epicenter revolucionarnega vrenja postane Francija. -
-
Glavna sila je bila organizacija Mlada Italija (združevala preostanek karbonarjev in mlajšo generacijo revolucionarjev). Ustavo dobili kraljestvi Piemont-Sardinija in Toskana, v Rimu razglasili republiko. -
V Franciji razglasijo republiko in vzpostavijo začasno vlado, ki poskuša zadovoljiti zahtevam revolucionarjev, kralj prisiljen v odstop. -
Pod vtisom Francije. Ta v državah pripeljejo do: uvedbe liberalnejših ustav, uzakonitve svobode tiska in zborovanj ter razpisa volitev v deželne zbore. -
Odpravili cenzuro tiska, razglasil cesarskega orla za za zvezni grb, za zvezno zastavo pa črno-rdečo-zlato tribarvnico. -
Cesar Ferdinand I. odstavi Metternicha, obljubi vpeljavo ustave, svobodo tiska in združevanja, ustanavljanje narodnih gard(enote oboroženega meščanstva). -
V njej sodelovala Giuseppe Garibaldi in Giuseppe Mazzini- člana Mlade Italije. Sardinska vojska z podporo iz Lombardije in Benečije doživljajo poraze. Poveljnik Avstrijske armade je Radetzky. Poleti Avstrijci zmagajo v bitki pri Custozzi, kar vodi v podpis premirja. Ponovni poskusi Italijanov so prav tako neuspešni. To pomeni konec italijanskih sanj o združenju v enotno nacionalno državo. -
V Pragi, pod vodstvom Plackyja (čeh). zahteval izvzem slovanskih ozemelj in Nemške zveze. Temu se zoperstavi Dunajska vlada z vojaškim posredovanjem. -
Glavni nalogi ustavodajne skupščine sta bili izvedba dokončne odprave fevdalizma in vpeljava ustave. Zakon je ključna pridobitev revolucije na območju Avstrijskega ozemlja. -
Revolucija prisili Ferdinanda I., da sestopi s prestola v korist svojega nečaka Franca Jožefa. -
Ni bil naklonjen republikancem in privržencem revolucije- leta 1852 si zagotovi 10 letni predsedniški mandat in se razglasi za francoskega cesarja Napoleona lll- pomeni konec obdobja druge republike (od izbruha revolucije) -
V Prusiji jo vpelje Pruski kralj in razpusti deželni zbor. Ustava je dajala volilno pravico vsem polnoletnim moškim državljanom. To je maja spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volivce razdelil na podlagi višine davkov. -
Pripravljena v tajnosti. Parlament razpusti, ob vojaški pomoči Rusije do avgusta stre vsa revolucionarna središča- konec madžarskega narodnega gibanja. -
-
Avstrijsko cesarstvo z njo prisili Prusijo, da je obnovila Nemško zvezo in tako zavrlo proces združevanja -
Odpravi oktroirano ustavo in nekatere napredne reforme iz časa revolucije. Nastopi obdobje Bachovega absolutizma. -
V njej se Rusija bori proti Osmanski državi, Franciji, Veliki Britaniji in Sardinskemu kraljestvu. Rusija je računala na pomoč Avstrijskega cesarstva, tega pa ni dobila. To je dokončno spremenilo odnose med državama. Rusija je bila tako poražena in je začela izgubljati svoj vpliv. -
Kmetom je bila dana osebna svoboda in minimalne državljanske pravice (do poroke, osebne lastnine, ukvarjanja s trgovino). Kljub reformam pa se položaj ruskega kmeta ni bistveno spremenil. -
Izdal ju je Franc Jožef. Z njima se je dokončno odpravil neoabsolutizem. Oktoberska diploma je predvidevala preoblikovanje države v ustavno monarhijo, sklical naj bi se tudi stočlanski parlament. -
Izdal Franc Jožef po spoznanju, da Oktobrske diplome ne bo mogel uveljaviti v praksi, ker je bila federalistično usmerjena. Februarska ustava je monarhijo ponovno centralizirala in v njej ponovno obudila parlamentarno življenje. -
Nova država postane ustavna monarhija, Cavour je ministrski predsednik. -
Pomemben mejnik v procesu združevanja nemškega ozemlja okoli Prusije. -
Danska proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu. Prusija in Avstrijsko cesarstvo sta se odločila za vojaški poseg proti Danski brez privolitve zveznega zbora Nemške zveze. Avstrijsko cesarstvo in Prusija zavzameta Scheswig in Holstein- vzpostavljeno je bilo skupno upravljenje obeh pokrajin. -
Avstrijsko cesarstvo se je bojevalo na dveh frontah. Z zmagama pri Cutozzi in Visu so bili uspešnejši proti Kraljevini Italiji, Prusija pa jih je močno porazila. Razpadla je Nemška zveza, Prusija je dobila Schleswig in Holstein, Avstr. je bila izključena iz Nemškega vprašanja. -
Franc Jožef je imel tako dvojno funkcijo- bil je avstrijski cesar in madžarski kralj. -
Sprejeta po sprejetju dualizmu. Prinese nekaj pomembnih reform na področju temeljnih pravic človeka in državljana. Uvedba novega zakona o društvih- omogočal ustanavljanje političnih društev in zakona o splošnih pravicah državljanov, ki je določal enakost državljanov pred zakonom, zagotavljal svobodo mišljenja in znanstvenega dela ter svobodo veroizpovedi. -
Francozi so bili prisiljeni k vdaji. Izgubili so Alzacijo in Loreno, ustanovljeno je bilo Nemško cesarstvo, v Franciji se je oblikovala republika. -
Prvi nemški cesar je postal pruski kralj Viljem I., ministrski predsednik Otto von Bismarck -
Pariška komuna je v 72 dneh svojega obstoja želela vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem. Uvedla je mnogo reform in si prislužila ime prva proletarska država. -
Francoska vojska napade Pariz in v sedmih dneh premaga vstajnike in prevzame oblast v mestu. -
Izbruhnila zaradi osmanskih represij proti pravoslavnih Srbom in Bolgarom. Rusija jo je sprožila in tudi zmagala. Premirje je bilo podpisano marca 1878 v San Stefanu- ozemeljsko okrepilo Bolgarijo in ji zagotovilo neodvisnost od osmanske nadoblasti. -
Aleksander III se je v zunanjepolitičnem smislu začel tesneje povezovati s Francijo in z njo sklenil vojaško zvezo, ki naj bi obe državi zavarovala v morebitni vojni z Nemčijo. Povezovanje sodi med začetke antante. -
Nikolaj II (zadnji ruski car) je bil nenaklonjen reformam kar je spodbudilo nastanek revolucionarnih krogov. -
Nikolaj II (zadnji ruski car) je bil nenaklonjen reformam kar je spodbudilo nastanek revolucionarnih krogov. -
Izbruhnila zaradi japonske zahteve po ruskem umiku Mandžurije. Končni rezultat vojne je bil poraz Rusije. -
V Peterburgu splošna stavka delavcev, ki so korakali proti carski palači Zimski dvorec ter zahtevali uveljavitev splošnih človekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Ob prihodu je carska vojska reagirala s streljanjem. Dogodku sledi revolucija in Oktobrski manifest. -
-
Zgodil v Sarajevu na prestolonaslednika Franca Jožefa in njegovo ženo. Oba sta bila smrtno ranjena. Avstro-Ogrska je nato Srbiji napovedala vojno.