-
S stalno naselitvijo so se ljudje začeli ukvarjati s poljedelstvom. Na tem območju je bilo dovolj padavin, rodovitna zemlja in raznolikost živali ter rastlin. -
Uruk velja za prvo pravo mesto na svetu (sumerska civilizacija). Nastal je okoli 3500 pr. Kr. ob reki Evfrat. Vse prve civilizacije se razvijejo ob rekah. Katerih? Preveri na zemljevid, kje se nahajata Modra in Rumena reka.
-
Poljedelci so se pri obdelovanju polj srečavali s številnimi težavami. Katerimi? Te težave so reševali s pomočjo namakalnih sistemov. Razvilo se je namakalno ali irigacijsko poljedelstvo. -
Naštej glavne značilnosti sumerske civilizacije.
-
Združitev Spodnjega in Zgornjega Egipta pod Narmerjem/Menesom. Glavno mesto: Memfis.
-
Bronasto dobo so v grškem svetu zaznomovali Mikenci, Minojci in prebivalci Troje. Najprej se je razvila civilizacija na Kreti. Svoj vrh so dosegli okoli 2000 pr. Kr. Gradili so palače, ki so predstavljale središče moči na otoku. Razvili so pisavo - linearno A, ki še ni razvozlana. Okoli leta 1450 pr. Kr. so bile palače uničene. Zakaj?
-
Egipt je bil razdeljen na okrožja - nome, na čelu katerih so bili upravitelji - nomarhi. Gradili so piramide, ki so bile namenjene pokopom faraonov (sprva stopničaste v Sakari, nato v Gizi). Največja je Keopsova.
-
Akadska država pod Sargonom je bila prva centralizirana država . Njeno upravno in gospodarsko srediđče je bilo Akad.
-
Po 1. vmesnem obdobju postane prestolnica Tebe. Faraoni so centralizirali državo, razpustili nomarhe, vzdrževali stalno vojsko in dosegli stabilnost države.
-
Vrhunec doseže za časa Hamurabija, ki je spodbujal znanost in umetnost. Vladal je kot despot - neomejena oblast na vseh področjih. Glavno mesto je bilo v Babilonu. Oblast je bila centralizirana.
-
Zakonik je pomemben vir za preučevanje družbe. Temelji na talionskem načelu. Stelo z 282 zakoni se nahaja danes v Louvre, Pariz. -
Hiksi so v Egipt prinesli novost na področju bojevanja - dvokolesni bojni voz in konja.
-
Egipt v tem času postane velesila v Sredozemlju. Kateri faraoni so zaznamovali to obdobje? Tutmozis III.? Amenofis IV.? Ramzes II.? Po čem so bili znani?
-
-
Asirci so dosdegali velike vojaške uspehe. Zakaj? Odgovor se skriva v močni vojski, uporabi železnega orožja, bojnih vozov in oblegovalnih naprav. Osvojene dežele so plačevale davke, zasužnjeno prebivalstvo pa so prisilili, da so izvajali težka dela. Najpomembnejši vladar je Asurbanipal, ki je dal v Ninivah zgraditi prvo knjižnico. Asirci so imeli celo oblast v Egiptu.
-
Ramzes II. in hetitski vladar Hatuzili III. sta po bitki pri Kadešu podpisala prvo mirovno pogodbo, s katero sta razmejila sporno območje. -
Mikenski Grki so okoli 15. st. pr. Kr. osvojili Kreto. Mikenske palače so bile po vzoru minojskih. Njihov osrednji prostor je bil megaron. V palačah so vladali knezi. Razvili so linearno B pisavo. Okoli 1200 pr. Kr. so bile vse mikenske palače uničene. -
Grški svet je razpadel v številne majhne skupnosti. Uničena je mogočna arhitektura. Pozabljena je bila pisava. Upade število prebivalstva. Zamre trgovina. Naselitev Dorcev.
-
Polis ali mestna državica je prvo pravno urejena država v grškem prostoru. Proces oblikovanja polis ali sinojkizem se je vršil na dva načina - z združitvijo vasi ali ob vzpetini. Vsak polis je težil k AVTARKIJI, ELEVTERIJI in AVTONOMIJI. Od ustave polis je bila odvisna politična ureditev.
-
Začetek grškega štetja let!
Olimpijske igre so priredili v času bogu Zevsu vsaka štiri leta. Tujcem, nesvobodbun ub ženskam je bilo sodelovanje na tekmovanju prepovedano. V času praznovanj OI je bil v celotni Grčiji razglašen božji mir. Zmagovalca so okronali z oljčnim vencem. -
Po mitološkem izročilu naj bi mesto Rim ustanovila Romul in Rem.
Že okoli 1000 pr. Kr. naj bi nastala prva naselbina na Palatinu. Mesto je imelo dobro lego - plovna reka Tibera in sedem gričev. -
Rimu so najprej vladali kralji. Po izročilu je vladalo sedem kraljev, zadnji trije so bili etruščanskega rodu. Kralju je pri vladanju pomagal senat. Zadnji rimski kralj je bil Tarkvinij Ošabni.
-
Grki so se naselili okoli Sredozemskega morja, ob Črnem morju in jadranski obali. Ponovi, kateri so bili vzroki za kolonizacijo. Ob zemljevidu ugotovi, kje je bilo največ kolonij. Kakšne so bile posledice kolonizacije?
-
Knez iz Saisa, ki so ga Asirci postavili za egipčanskega vladarja, se je kmalu otresel asirske nadoblasti in zavladal sam. Egipt je znova doživel razcvet.
-
Najpomembnejši vladar je Nebukadnezar II. Uničil je kraljestvo Juda in prebivalstvo odpeljal v sužnjost v Babilon. Suženjstva jih je odrešil perzijski kralj Kir II. V Babilonu naj bi zgradil tudi viseče vrtove.
-
Solon je bil izvoljen za arhonta s posebnimi pooblastili v Atenah. Uvedel je številne reforme. Razširil je krog tistih, ki bi lahko sodelovali v političnem življenju. S timokracijo je uvedel delitev prebivalstva glede na premoženje. Prebivalstvo je razdelil v štiri razrede. Spremenil je tudi ureditev atenske države. Ponovi, katere reforme je še sprejel. -
Perzija je postala prva svetovna država - imperij. Razcvet je država doživela za časa Dareja I. Perzijsko državo si je kasneje podredil Aleksander Veliki.
-
Vojaška zveza Šparte in dorskih polisov
-
Perzijski vladar Kambiz II. je porazil egipčansko vojsko in osvojil Egipt, ki je postal perzijska satrapija.
-
Prve zakone sprejme Drakon. Zakoni so bili zelo strogi in ostri. Aristotel je zapisal, da je v Atenah nastala ustava, ko je Drakon zapisal prve zakone.
-
Politično oblast so si v času republike delili magistrati, zbori in senat. Magistrati so bili državni uradniki, na katere si bile prenesene pristojnosti in oblast nekdanjih kraljev. Mandat magistrata je smel trajati največ eno leto. Nikoli ni opravljal nalogo sam. Najvišja magistrata sta bila konzula. Bila sta vrhovna poveljnika v vojski, sklicevala in vodila sta delo senata in zborov, poleg tega pa imela nadzor nad magistrati. Senat je predlagal zakone, zbori pa so sprejemali te zakone.
-
Klejsten je razdelil Atene na deset fil. Vsaka fila je bila sestavljena iz mestnega, vaškega in obalnega ozemlja. Svet 400-ih je nadomestil s svetom 500-ih. Vsaka fila je dala 50 članov za ta organ. Da bi preprečil tiranijo je uvedel ostrakizem ali črepinjsko sodbo. Glasovanje na črepinah je potekalo v ljudskem zboru. Izbrani državljan je moral za 10 let zapustiti Atene, ni pa izgubil premoženja. -
V Periklejevem času so Atene doživele vojaško, politično in kulturno prevlado (zlata doba Aten). To je obdobje atenske demokracije. Kateri organi politične oblasti so obstajale v tem času? Katere pomanjkljivosti je imela atenska demokracija? Kakšno vlogo je imela atiško-delska zveza pri razvoju Aten? -
Jonski upor 500 pr. Kr.
Bitka na Maratonskem polju 490 pr. Kr. - kopenska bitka
nastanek Helenske zveze
Bitka pri Termopilah 480 pr. Kr. - kopenska bitka
Bitka pri Salamini 480 pr. Kr. - pomorska bitka
Bitka pri Platajah 479 pr. Kr. - kopenska bitja -
PRVI DEL SPOPADA (431-421 PR. N. ŠT.): napad Spartancev (opustošenje Atike), pomorska odprava Atencev, v Atenah izbruhne epidemija kuge, sklenitev Nikijevega miru
ODPRAVA NA SICILIJO (415-413 PR. N. ŠT.): Atenci izkoristijo spor, posredovanje na Siciliji, sprva so uspešni nato pa doživijo najhujši poraz v svoji zgodovini (zajetje okoli 7000 mož – usmrtite ali delo v kamnolomih)
PORAZ ATEN (404 PR. N. ŠT.) - Kakšna kazen je doletela Atene? -
Aleksander Veliki je leta 332 pr. Kr. brez boja osvojil Egipt v sklopu pohoda nad Perzijci. Po njegovi smrti je v Egiptu zavladal njegov vojaški poveljnik Ptolemaj I. Dinastija Ptolemajcev se je končala leta 30 pr. Kr. s smrtjo Kleopatre.
Ob zemljevidu ponovi, kako je potekal Aleksandrov pohod proti Perziji? Naštej najpomembnejše bitke. -
Kdo so bili Punci?
1. punska vojna - rimska mornarica (posebnost vran), Sicilija postane rimska provinca
2. punska vojna - širjenje Kartagine na Iberski polotok, vloga Hanibala, pot iz Španije v Italijo, 216 pr. Kr - bitka pri Kanah (hud poraz Rimljanov), zmaga Scipiona Afriškega na Iberskem polotoku, prodor v Afriko, obračun s Kartagino
3. punska vojna - dokončen poraz Kartagine, hudo maščevanje Rima -
Položaj knetov skušata reševati brata Grakh, sprva Tiberij, nato Gaj. Tiberij Grakh je sprejel zemljiški zakon, s katerim je po njegovi smrti nadaljeval njegov brat. Gaj je ustanavljal nove kolonije, v katerih bi propadli kmetje dobili novo obdelovalno zemljo, omogočil je nakup žita po nizki ceni in dodeljeval razpoložljiva državna zemljišča propadlim kmetom. -
Gaj Marij je na novo organiziral rimsko vojsko. Uvedel je taktiko bojevanja v kohortah. V poklicno vojsko so bili vpoklicani fantje že s 16 leti. V vojsko je privabil tudi državljane brez zemlje, katerim je država priskrbela orožje. -
Sula je bil leta 82 pr. Kr. imenovan za diktatorja. Krvavo je obračunal s političnimi nasprotniki. Sestaviti je dal seznam - proskripcije. Usmrčnih je bilo okoli 5000 ljudi. Zmanjšal je moč ljudskih tribunov. Razširil je število senatorjev na 600. -
Največji upor sužnjev v antičnem Rimu. Zatrt je bil šele leta 71 pr. Kr. s pomočjo Marka Licinija Krasa in Gnej Pompeja. 6000 zajetih upornikov so Rimljani križali. -
Mark Licinij Kras - padel v vojni s Parti
Gaj Gnej Pompej - povezal z optimati, Julij Cezar je obračunal z njim v bitki pri Farzalu, Pompej je zbežal v Egipt in bil tam usmrčen
Julij Cezar - odlikoval se je v galskih vojnah (keltskega izvora), dosmrtni diktator, ubit na marčeve ide 44 pr. Kr. -
Lepid - prvi izključen iz boja za prevlado
Mark Antonij - povezava s Kleopatro
Gaj Oktavijan - leta 31 pr. Kr. pri Akciju premaga Antonijevo in Kleopatrino ladjevje -
Obdobje rimskega cesarstva delimo na obdobje principata in dominata. Ponovi, kdaj in s kom se začeta omenjeni obdobji.
-
Po končani držabvljanski vojni, je postopoma prevzel oblast Gaj Oktavijan. Svojo oblast je gradil na obstoječih institucijah nekdanje rimske republike. Tako je postal princeps senatus. Začne se obdobje principata. Leta 27 pr. Kr. je postal Avgust (vzvišan). V Rimu je zavladal mir (pax Romana), ki pa ni bil prisoten na obmejnih območjih. -
Za časa Trajana je rimska država dosegla največji obseg. -
Dioklecijan je vzpostavil v državi red in učinkovito oblast - dominat. Postal je nosilec najvišje oblasti v državi. Uvedel je tetrarhijo - nov sistem vladanja, kjer sta si formalno delila oblast dva valdarja (avgusta) in sovladarja (cesarja). Izpeljal je številne reforme. Mogoče poznaš katero? Kaj pa je proskineza? Postavil si je palačo v Splitu. -
Po zmagi pri Milvijskem mostu, je naslednjega leta izdal milanski (tolerančni) edikt. S tem je kristjanom zagotovil versko svobodo in krščanske skupnosti izenačil z ostalimi verskimi skupnostmi. -
Boj med Evgenijem ijn Teodozijem I. Velikim na slovenskih tleh (Mrzla reka pri Vipavi (Vrhpolje)).
-
410 Zahodni Goti
455 Vandali
Kako germanska ljudstva slabijo moč Rima? Kakšni so bili stiki Rimljanov z Germani? -
Po Teodozijevi smrti je Rimsko cesarstvo razpadlo na vzhodni in zahodni del. Razlike so se med obema deloma vedno bolj poglabljale. Latinski Zahod je propadal in izgubljal vpliv proti grškemu Vzhodu, ki je bil gospodarsko stabilen. Zahodno cesarstvo je propadlo 476, medtem ko se vzhodni del obdrži do leta 1453.