-
410 - mesto Rim so za kratek čas oplenili in zavzeli Zahodi Goti
455 - mesto Rim izropajo Vandali
476 - Odoaker je odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgustula
489 - Teoderik Veliki je premagal Odoakra in se z V Goti naselil na ozemlje Italije -
Hunskega vladarja Atilo je v okolici Pariza premagala združena rimska in germanska vojska
-
Rimsko cesarstvo se je po 2. stoletju soočalo z vedno hujšo notranjo in zunanjepolitično krizo. Navedi vzroke za propad Z rimskega cesarstva.
-
Bizantinsko cesarstvo je doživelo zlato dobo za časa vladarja Justinijana I., ki je skušal obnoviti nekdanji rimski imperij. Pri doseganju ciljev se je opiral na plačano uradništvo, vojsko in cerkve. Justinijan I. je imel najvišjo cerkveno in posvetno oblast. Tako obliko vladavine imenujemo cezaropapizem.
-
Leta 529 je Benedikt iz Nursije ustanovil samostan Monte Cassino in benediktinski red, ki je imel nalogo širiti krščanstvo. Menihi so delovali po načelu "Moli in delaj".
-
Med 4. in 7. stoletjem poteka velika selitev azijsko nomadskih, germanskih in slovanskih ljudstev.
-
V 8. stoletju so Arabci zavzeli večino španskega ozemlja. Ustanovili so državo s sedežem v Cordobi. Na severu Iberskega polotoka so se obdržale manjše krščanske
-
Karel Martel je leta 732 v bitki pri Poitersu premagal Arabce in jim s tem preprečil širjenje arabske države čez Pireneje.
-
Karel Veliki je bil pri božični maši leta 800 v Rimu okronan za rimskega cesarja. S tem je bilo obnovljeno cesarstvo na zahodu. Kronanju so ostro nasprotovali na vzhodu. Leta 812 so z mirom v Aachnu razrešili vprašanje dveh cesarjev, prav tako pa ozemeljske spore na območju Italije, kjer sta njuni ozemlji mejili eno na drugo,
-
Frankovsko kraljestvo je leta 843 z Verdunsko pogodbo razpadlo na tri dele:
- Vzhodnofrankovsko kraljestvo pod Ludvikom Nemškim,
- Zahodnofrankovsko kraljestvo pod Karlom Plešastim;
- osrednji del z Lotarjem I. -
Oton I. je leta 955 premagal Madžare v bitki na Leškem polju pri Augsburgu. Zaradi tega poraza so se Madžari ustalili v Panonski nižini.
-
Oton I. je izkoristil nestabilne notranjepolitične razmere v Italiji in nemoč papeža. Z močno vojsko je premagal politične nasprotnike na severnem delu Italije in si zagotovil papeške posesti. Papež ga je okronal leta 962. S tem si je Oton I. zagotovil, da bo ščitil Cerkev in papeža, v zameno pa je bil papež lahko umeščen le s privoljenjem cesarja.
-
Leta 1054 so nasprotja med Rimom in Carigradom privedla do verskega, cerkvenega razkola. Krščanstvo se je razdelilo na pravoslavno in katoliško veroizpoved.
-
Od 10. stoletja dalje so si sveto rimski cesarji popolnoma podredili Cerkev na svojem ozemlju in z laično investituro dosegli, da je imenovanje škofov potekalo le z njihovim privoljenjem. To ni bilo všeč papežu Gregorju VII., ki je leta 1075 določil 27 točk, ki govorijo o privilegijih papeštva. Ker je sveto rimski cesar Henrik IV. še naprej umeščal škofe, nastopi spor o investituri.
-
Pozimi 1077 se je Henrik IV. odpravil v Canosso na severu Italije, da bi papež preklical izobčenje. Tri dni je bos, premražen in v spokorniških oblačilih čakal, da ga je sprejel papež, ki je naposled preklical izobčenje.
-
Leta 1085 so kristjani osvojili Toledo (del rekonkviste) in tam ustanovili pomembno prevajalsko šolo.
-
Uredil je odnose med Cerkvijo in vladarjem oz. državo. Vladar se je odpovedal umeščanju škofov na njihove cerkvene položaje, ohranil pa je njihovo umeščanje na državna posestva. Cerkev je postala neodvisna od cerkvene oblasti.
-
- križarska vojna in ustanovitev Latinskega kraljestva
-
Med leti 1254 in 1273 poteka v Sveto rimskem cesarstvu obdobje interregnuma, ki se konča z izvolitvijo Rudolfa I. Habsburškega s strani sedmih nemških volilnih knezov.
-
Leto 1492 je zapisano v špansko zgodovino z veliko začetnico:
- padec Granade in konec rekonkviste
- združitev Španije pod Izabelo Kastiljsko in Ferdinandom Aragonskim
- Krištof Kolumb odkrije Novi svet
- odlok o izgonu Judov.
