Križarske vojne (po knjigi Josip Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, Ljubljana, 1924)
-
Papež Urban II. je na prošnjo bizantinskega cesarja za pomoč v boju proti Seldžukom na sinodi v Clermontu krščanstvo pozval k osvoboditvi Svete dežele.
(Vir slike: https://sl.wikipedia.org/wiki/Koncil_v_Clermontu [21. 4. 2020]) -
Zbrale so se neorganizirane ljudske množice, ki so na poti čez Balkan in Turčijo večinoma izgubile življenje. Sledile so jim organizirane vojske francoskih knezov. V Siriji in Palestini so križarji začeli z osvajanjem in ustanovili križarske države Edeso, Tripolis in Jeruzalem.
-
Islamska osvoboditev Edese je povzročila 2. križarsko vojno pod vodstvom nemškega in francoskega kralja, ki pa je bila neuspešna zaradi izdaje sirskih kristjanov.
-
Zaradi islamske osvoboditve Jeruzalema je prišlo do 3. križarske vojne pod vodstvom cesarja Friderika I. Barbarose. Zaradi njegove smrti in spora med angleškim in francoskim kraljem kristjani Jeruzalema niso osvojili.
-
- križarsko vojno so v nasprotju z voljo papeža Inocenca III. Benetke iz trgovskih in političnih motivov preusmerile proti Bizancu. Po njegovem zavzetju je bilo za nekaj časa ustanovljeno latinsko cesarstvo.
-
V 5. križarski vojni je od papeža izobčeni cesar Friderik II. s pogodbo, ki jo je sklenil z egipčanskim sultanom, uspel nazaj pridobiti Sveto deželo. Ker so jo nato osvojili Egipčani, je francoski kralj napadel Egipt, a bil je poražen.
-
Padec Jeruzalema in drugi uspehi Egipčanov v Sveti deželi so spodbudili francoskega kralja Ludvika IX. Svetega, da se je napotil s križarsko vojsko v Egipt. Zavzel je trdnjavo Damiette ter prodiral dalje proti Kairu. Vojsko so obkolili mameluki in jo izpustili šele proti visoki odkupnini in izročitvi vseh osvojenih krajev.
-
Ludvik IX. je zbral novo križarsko vojsko z namenom oditi v Jeruzalem, toda med potom se je odločil, da gre najprej v Tunis. Ustavila jih je mrzlica, ki je pokosila večji del vojske in kralja samega.
