-
Obdobje od pojava človečnjakov (poredhodnjikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetistva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine
-
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.
-
V obdobju neolitika je prišlo do nastanka prvih civilizacij v zgodovini človeštva. Ena izmed najbolj znanih civilizacij je bila sumerska civilizacija, ki se je razvila na območju Mezopotamije. Poleg sumerske civilizacije so se v tem obdobju pojavile tudi druge pomembne civilizacije, kot so egipčanska civilizacija v Egiptu, indijska civilizacija v dolini reke Ind, kitajska civilizacija na Kitajskem... Te civilizacije so se razlikovale po svoji kulturi, gospodarstvu, verovanju.. -
Je obdobje grške zgodovine pred Homerjevim časom, med 12. in 8. stoletjem pr. n. št. Minojska civilizacija je bila na otoku Kreta med 3. in 2. tisočletjem pr. n. št. Bila je znana po svoji umetnosti, arhitekturi in trgovini z drugimi sredozemskimi kulturami. Razvili so pisavo, ki pa do danes še ni bila povsem razvozlana. Mikenska civilizacija je bila na Peloponezu in je vladala nad Grčijo med 16. in 12. stoletjem pr. n. št. Mikenci so znani po gradnji velikih palač, orodja, orožja... -
Označuje prehod med bronasto in železno dobo. V tem obdobju je prišlo do drastičnega upada družbenega in kulturnega razvoja na grškem ozemlju, kar je bilo posledica migracij in vojn ter širjenja plemenskih skupin po različnih delih Grčije. V tem času so mesta, ki so bila nekoč del mikenske kulture, propadla, kar je privedlo do izginotja pisave in kulturnega znanja. Grška družba se je preusmerila v bolj pastoralno in nomadsko življenje. -
Polisi so bili majhne samostojne politične enote, ki so imele lastne oblike vladanja, zakonodajo, vojsko in gospodarstvo. Polisi so si med seboj konkurirali za oblast in bogastvo. Oblikovali skupno grško kulturo ki je vplivala na literaturo, filozofijo in umetnost. -
Je obdobje v grški zgodovini, ki se je začelo po koncu temne dobe in se končalo z začetkom perzijskih vojn. To obdobje je zaznamovalo številne kulturne, družbene in politične spremembe. Ena najpomembnejših sprememb je bil vzpon polisov, ki so imela lastno vlado, zakone in vojsko. Polisi so se oblikovali na različnih delih Grčije in vsak je imel svoje značilnosti in običaje, vendar so vsi skupaj delili grško kulturo in jezik. Razvile so se pomembne filozofske šole. Preučevali so naravo in vesolje -
Legenda pravi, da sta brata Romul in Rem uspela ustanoviti Rim leta 753 pr. n. št. po rimskem koledarju. Po legendi sta bila oba brata vrtnarja in sta se sprla glede tega kje naj ustanovita svoje mesto. Med prepirom naj bi Romul ubil Rema in nato ustanovil mesto na sedmih hribih ob reki Tibera. Obstajajo dokazi o naselbinah na tem območju že od 10. tisočletja pr. n. št. -
Rimska republika je bila oblika rimske države, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do 27 pr. n. št. Nastala je po izgonu etruščanskega kralja in uvedbi republikanskega sistema v Rimu. -
V tem obdobju so se razvile velike demokratične mestne države kot sta Atena in Šparta, ki so imele vodilno vlogo v grški politiki in kulturi. Atene so bile znane po svoji demokraciji, filozofiji in umetnosti, Špartanci pa so sloveli po svoji vojaški disciplini in usposobljenosti. Grška umetnost je dosegla svoj vrhunec v tem obdobju s klasičnimi kipi, vazami, reliefi in arhitekturo. -
Prva grško-perzijska vojna se je začela leta 492 pr. n. št., ko so Perzijci napadli grške kolonije v Malii. Grki so se zbrali pod vodstvom Aten in jih uspeli odgnati nazaj v Perzijo. -
Aleksander Veliki je bil kralj Makedonije in eden največjih vojskovodij v zgodovini. Leta 334 pr. n. št. je napadel Perzijo s svojo vojsko in v petih letih uspel osvojiti ogromno ozemlje v Aziji in Afriki. -
Začelo se je s smrtjo Aleksandra Velikega. To obdobje je zaznamovalo širjenje grške kulture in idej na območju Bližnjega vzhoda, Egipta in Sredozemlja. Filozofija se je v tem obdobju razvila v različne smeri. Med najbolj znanimi filozofi helenistične Grčije so bili Epikur, Arhimed in Euklid. V umetnosti je prinesla novost s kipi, ki so izražali človeške figure in čustva. -
Punske vojne so bile serija vojn med Rimsko republiko in Kartagino, ki so se odvijale v obdobju od leta 264 pr. n. št. do leta 146 pr. n. št. Punske vojne so se začele zaradi spora nad nadzorom nad Sicilijo. -
Rimljani so prevzeli veliko elementov iz grške kulture, kot so mitologija, filozofija, umetnost in arhitektura. Rimljani prevzeli grške bogove in boginje. Rimska Grčija je bila tudi obdobje velikega razvoja znanosti in filozofije. Rimski filozofi, kot sta bila Seneka in Epiktet, so nadaljevali in razvijali ideje grških filozofov. Skupaj s svojim političnim in vojaškim vplivom je rimska kultura vplivala na številne kulture v zahodni Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu. -
Gaj Julij Cezar je bil rimski vojskovodja, politik in pisatelj, rojen leta 100 pr. n. št. in umrl leta 44 pr. n. št. Bil je znan po svoji sposobnosti v vojski, politiki in retoriki. Postal je eden najpomembnejših rimskih politikov in dosegel je mnoge dosežke, med drugim je bil eden od treh vodilnih mož Rimskih državljanskih vojn, ki so se končale z njegovo zmago in vzpostavitvijo njegovega položaja v Rimu. Bil je razglašen za diktatorja kar je pripeljalo do njegovega umora leta 44 pr. n. št. -
Bil je rimski politik in vojskovodja, rojen leta 63 pr. n. št. in umrl leta 14 po n. št. Postal je prvi rimski cesar, ki je vladal od leta 27 pr. n. št. V svoji vladavini je Avgust uvedel številne reforme in stabiliziral Rimsko cesarstvo, med drugim je izboljšal zakonodajo in spodbujal gradnjo javnih stavb. Avgust je tudi uspel razširiti ozemlje Rimskega cesarstva in pod svojim vodstvom je bil Rimski imperij največji in najmočnejši na svetu. -
Prvi cesar je bil Oktavijan Avgust, ki je postal cesar leta 27 pr. n. št. in je uspel preoblikovati republikanski sistem v avtokratski sistem. Vključevalo je veliko delov sveta, od Evrope do Afrike in Azije. Cesarstvo je bilo znano po svoji vojaški moči in organizaciji. Cesarstvo je prineslo tudi velike kulturne, politične in gospodarske spremembe. Kljub uspehu pa se je cesarstvo soočalo s težavami, kot so korupcija, socialne napetosti in uporništvo. -
Krščanstvo se je začelo v Judeji, ki je bila v tistem času pod rimsko oblastjo. Krščanstvo je postalo priljubljeno predvsem med revnimi in zatiranimi ljudmi, saj je ponujalo upanje in tolažbo v težkih časih. V 4. stoletju je cesar Konstantin sprejel krščanstvo kot uradno vero Rimsko cesarstvo, s čimer je krščanstvo postalo ena izmed najpomembnejših religij na svetu. Krščanstvo se je nato razširilo po svetu in se razdelilo na različne smeri (katoliška, pravoslavna, protestantska cerkev) -
Bizantinci so nadaljevali rimske kulturne tradicije. Kultura in družba je bila močno vplivana tudi s strani grške kulture. Cesarstvo je bilo zelo cenjeno zaradi svojih umetniških dosežkov, kot so mozaiki, arhitektura in literatura. Bizantinsko cesarstvo je imelo pomemben vpliv na širjenje krščanstva. -
Rimsko cesarstvo začelo soočati z resnimi težavami, kot so notranje nestabilnosti, ekonomske težave.. Leta 395 je cesar Teodozij Veliki razdelil Rimsko cesarstvo na dva dela, zahodni in vzhodni. -
Pred tem so krščanski verniki v Rimskem cesarstvu trpeli preganjanje in zatiranje, vendar pa je s sprejetjem Edikta o milosti (Edict of Milan) leta 313 n. št. cesar Konstantin Veliki zagotovil versko svobodo in enakopravnost vseh religij v Rimskem cesarstvu. -
cesarstva
Nekateri glavni vzroki za propad rimskega cesarstva so bili politične nestabilnosti, ekonomske težave, družbena kriza, invazije barbarov in notranji konflikti. -
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
-
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565 n. št. Pod njegovim vodstvom je Bizantinsko cesarstvo doživelo obdobje velikega razcveta, ki ga danes imenujemo "justinijanska doba". -
Islam se začel na Arabskem polotoku, ko je prerok Mohamed prejel prvo božje razodetje v Meki. Postal je Božji glasnik in začel širiti islam med svojimi sodržavljani. Islam je verovanje v enega Boga, ki ga poznamo kot Allaha, in v preroka Mohameda kot njegovega poslanca. -
Bila je zgodovinska regija ki se je nahajala na območju današnje Slovenije in Avstrije. Karantanija je bila samostojna kneževina, ki je imela pomembno vlogo pri oblikovanju slovanske identitete in kulture. bila je pomembna tudi kot zaveznica bavarskih kneževin in v času frankovskega obdobja kot zaveznica Frankov.
-
Začela se je na Iberskem polotoku. Gre za krščansko osvajanje ozemlja, ki je bilo prej pod muslimansko oblastjo. Po letu 711 so se na Iberski polotok naselili muslimanski Berberi in Arabci in ustanovili kalifat Al-Andalus, ki je trajal več kot 700 let. Medtem so krščanski kraljestva, kot so Asturija, León in Kastilja, upirala muslimanski invaziji in se borila proti njej. Postopoma so se krščanske države širile, vendar so bile dolga leta precej oslabljene zaradi notranjih sporov.
-
Kronanje je potekalo v baziliki svetega Petra v Rimu. Takrat je bil papež Leon III. izpostavljen političnim napetostim v Rimu in se je odločil, da bo kot vodja rimskokatoliške cerkve okronal Karla Velikega za cesarja. -
Velika shizma je bila razkroj enotnosti znotraj krščanske cerkve v zgodovinskem obdobju, ki se je začelo 1378 in trajalo vse do konca 15. stoletja. -
Križarske vojne so bile vojaški spopadi med 11. in 13. stoletjem. V tem obdobju so krščanske vojske iz Zahoda šle na Vzhod, da bi se borile proti muslimanskih silam.
-
Sta obdobja, v katerem se je znanost, filozofija, umetnost in literatura osredotočila na človeka in njegove potrebe, kar je pripomoglo k preporodu znanosti in kulture v Evropi. Humanizem je bil gibanje, ki se je osredotočalo na človeka in njegovo vlogo v svetu.
-
Celjski grofje so bili mogočna plemiška družina, ki je vladala nad ozemljem, ki zajema današnje Slovenijo, Hrvaško in del Avstrije, v 14. in 15. stoletju. Njihova glavna sedeža sta bila gradu Celje na Štajerskem in gradu Grofica na Hrvaškem. Med najpomembnejšimi dosežki je bila njihova vloga v vojnah med cesarjem Sigismundom in Madžarskim kraljem Zigmundom, ki sta se spopadla za prestol Svetega rimskega cesarstva. Celjski grofje so podpirali Zigmunda in mu pomagali osvojiti cesarski prestol.
-
Bila je ena najbolj razširjenih pandemij v zgodovini človeštva. Bila je povzročena zaradi bolh na podganah in drugih glodavcih. -
Turški vpadi so bili obdobje dolgotrajnih vojn med Osmanskim cesarstvom in srednjeevropskimi državami, ki so se začela v 14. stoletju in trajala vse do konca 17. stoletja. V tem času so se turške sile večkrat poskušale razširiti v Evropo in so vplivale na politično in kulturno podobo regije. Turški vpadi so imeli velik vpliv na evropsko zgodovino in so spodbudili oblikovanje močnih evropskih držav, ki so se zoperstavile turškim silam.
-
Prvi znan tiskarski stroj je izumil Nemec Johanes Gutenberg v 15. stoletju -
Turki so se na Konstantinopel pripravljali že več let, Mehmed II. pa je za ta namen zgradil velikansko vojsko in obnovil in okrepil tudi utrdbe v okolici mesta. -
Kmečki upori so bili obdobje socialnih nemirov, ki so se v Evropi dogajali v 16. in 17. stoletju ter so vključevali različne skupine kmetov in drugih socialno ogroženih ljudi.
-
Kolumbovo odkritje Amerike je bilo posledica iskanja nove pomorske poti do Indije in bogastva, ki ga je ta dežela obljubljala. -
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišlanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje
-
Reformacija je prinesla nove ideje o pomenu posameznikove vere in pravice do svobodnega interpretiranja Svetega pisma.
-
Prva slovenski tiskana knjigi sta Abecednik in Katehizrem, ki ju je leta 1550 natisnil protestantski tiskar Primož Trubar -
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi državami Svetega rimskega cesarstva. Mir je predstavljal pomemben mejnik v verskih konfliktih v Evropi in je omogočil versko in politično stabilnost v Svetem rimskem cesarstvu. -
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583. Napisal jo je protestantski duhovnik Adam Bohorič.
-
Bil je francoski kralj (znan tudi kot Sončni kralj), ki je vladal od leta 1643 do leta 1715. Velja za enega najbolj znanih absolutističnih vladarjev v zgodovini.
-
Razsvetljenstvo je bilo obdobje v zgodovini, ki je trajalo približno od sredine 17. do sredine 18. stoletja. Gre za intelektualno gibanje, ki je zaznamovalo Evropo, Severno Ameriko in druge dele sveta ter vplivalo na številna področja, vključno s politiko, filozofijo, znanostjo, umetnostjo in kulturo.
-
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Marija Terezija je vladala v času, ko so bile evropske države vpletene v številne vojne in spopade. Borila se je tudi proti francoskemu vplivu v Evropi ter poskušala krepiti avstrijsko monarhijo.
-
Prva industrijska revolucija se je začela v Angliji v drugi polovici 18. stoletja in se razširila po Evropi ter ZDA v naslednjih desetletjih. Ta revolucija je predstavljala prehod od tradicionalnih načinov ročne proizvodnje k industrijski proizvodnji, ki je temeljila na strojih, industrijskih procesih in uporabi nove tehnologije.
-
Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil francoski vojaški poveljnik in politik. V času Francoske revolucije je hitro napredoval v vojski in postal znan po svojih vojaških uspehih.
-
Nastanek ZDA sega v čas ameriške revolucije, ki se je začela leta 1765 in trajala do leta 1783. V tem času so se britanske kolonije v Severni Ameriki uprle proti britanski vladavini in zahtevale neodvisnost. -
Francoska revolucija je bila pomembno zgodovinsko obdobje v Franciji, ki se je začelo leta 1789.
-
Ilirske province so bile francoska upravna enota na ozemlju sedanje Slovenije, Hrvaške in dela Italije. Ustanovljene so bile leta 1809 po napoleonskih osvajanjih in so imele pomembno vlogo pri modernizaciji in razvoju teh območij.
-
Poimenovan je bil po avstrijskem državnem kanclerju in politiku Klemensu von Metternichu, ki je bil vodilna osebnost avstrijske politike v obdobju 1815-1848.
-
Kongres svete Alianse je bil mednarodni politični dogodek, ki je potekal v Ljubljani med 26. januarjem in 12. majem 1821. Na kongresu so se sestali predstavniki vlad Rusije, Prusije in Avstrije ter sprejeli sklepe o nadaljnjem boju proti liberalnim in nacionalističnim idejam, ki so se širile po Evropi. -
Franz Joseph I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti. Bil je najdaljši vladar Habsburške monarhije in je igral pomembno vlogo pri ohranjanju stabilnosti v avstrijskem cesarstvu. Vodil Avstro-ogrske med obdobjem industrijske revolucije in velikih družbenih sprememb.
-
Trajalo je od leta 1848 do 1849, ko so se v številnih evropskih državah razširile demokratične in nacionalistične revolucije. Zbrali so se predstavniki različnih slovenskih pokrajin in zahtevali enakopravnost slovenskega jezika. -
Bachov absolutizem se nanaša na kompozicijski stil Johanna Sebastiana Bacha, ki je bil značilen za obdobje baročne glasbe v 18. stoletju. -
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je trajala do začetka 20. stoletja. Razvila se je predvsem v ZDA in Zahodni Evropi, kjer so se pojavili številni izumi in tehnološke inovacije, ki so pomembno vplivale na industrijsko proizvodnjo in gospodarstvo. Uporabljali so nove tehnologije, kot so električna energija, avtomobili, telefoni..
-
Zgodil se je leta 1861, ko je bilo združeno več manjših držav v enotno državo. Nekatere od teh držav so bile prej del Napoleonovega cesarstva, druge pa so bile pod avstrijsko oblastjo ali v posesti papeža. Eden od ključnih dejavnikov pri združevanju Italije je bilo nacionalno gibanje, ki je vključevalo številne intelektualce, politike in aktiviste, ki so se borili za enotno italijansko državo. -
Ameriška državljanska vojna (1861-1865) je bila vojaški konflikt med Združenimi državami Amerike in Konfederacijo južnih držav, ki so se odcepili od ZDA.
-
Leta 1867, ko je bila podpisan Avstro-ogrski izgledovalni zakon je bilo ustanovljeno avstro-ogrsko dvojno cesarstvo. -
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871, ko so se različne nemške države združile pod vodstvom Prusije. Proces združevanja je potekal postopoma in je bil posledica političnih in gospodarskih dejavnikov ter ideologi kot je bil nemški nacionalizm. -
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in pesnik, rojen leta 1874 v Kamniku. Postal je znan po svoji vlogi v obrambi severne meje Slovenije po prvi svetovni vojni, ko je uspel iztrgati Štajersko in Koroško izpod nemškega vpliva in ju priključiti k novonastali državi SHS.
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda je bil izveden 28. junija 1914 v Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine, ki je bila takrat del Avstro-Ogrske. Atentat so izvedli člani srbske teroristične organizacije Mlada Bosna, podpirane s strani srbske obveščevalne službe.
-
Prva svetovna vojna je bila obsežen globalni konflikt, ki se je odvijal med letoma 1914 in 1918. Vojna je bila posledica političnih in gospodarskih napetosti med večjimi evropskimi državami, med drugim med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Osmanskim cesarstvom na eni strani ter Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo na drugi strani.
-
Soška fronta je bila ena od najbolj krvavih in zahtevnih front prve svetovne vojne, ki se je odvijala na območju med italijansko in avstro-ogrsko vojsko na zahodnem delu Karavank.
-
Ruska revolucija je bila serija političnih in družbenih dogodkov, ki so se odvijali v Rusiji leta 1917. Bila je sprožena z nezadovoljstvom ljudi nad avtoritarnim in represivnim režimom carja Nikolaja II. -
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
Bila je država, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske. -
Kraljevina SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne na podlagi ustanovitvenega akta Narodnega sveta SHS, ki je bil sprejet 29. oktobra 1918 v Zagrebu. Sprva je Kraljevina SHS zajemala ozemlje Slovenije, Hrvaške, Srbije, Vojvodine in Bosne in Hercegovine.
-
Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki je potekala med januarjem in julijem 1919 v Parizu. Namen konference je bil oblikovati mirovne sporazume med zmagovalci prve svetovne vojne in poraženimi državami, ki so bile del Centralnih sil.
-
Zlata dvajseta leta (ang. Roaring Twenties) je obdobje v zgodovini Združenih držav Amerike, ki se nanaša na obdobje med koncem prve svetovne vojne in gospodarsko krizo leta 1929. Bilo je obdobje gospodarske rasti, kulture in družbenih sprememb v ZDA.
-
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, ki je bila sklenjena med zavezniškimi silami in Madžarsko leta 1920, po koncu prve svetovne vojne. S pogodbo je bilo Madžarski odvzeto veliko ozemlje, ki so ga dobile sosednje države. -
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na Koroškem, da bi se odločili, ali se bodo pridružili Avstriji ali Jugoslaviji. Na plebiscitu so se prebivalci spopadli z veliko težavami, kot so politični pritiski in nasilje. Kljub temu so se prebivalci Koroške odločili, da ostanejo del Avstrije.
-
Stalinizem je politični sistem, ki ga je uvedel Joseph Stalin v Sovjetski zvezi med letoma 1927 in 1953. Stalin je prevzel vodstvo nad Sovjetsko zvezo po smrti Vladimirja Lenina in začel z intenzivno industrializacijo in kolektivizacijo kmetijstva. Značilnosti tega režima so vključevale množične aretacije, usmrtitve in izgnanstva političnih nasprotnikov. Stalinov režim je izvajal tudi množične represije proti manjšinam, kot so Judi, Ukrajinci in Poljaki.
-
Fašizem je ideologija, ki je nastala v Italiji. Njen ustanovitelj je bil Benito Mussolini, ki je leta 1919 ustanovil Nacionalno fašistično stranko. Fašizem je v Italiji prišel na oblast leta 1922, ko je Mussolini postal premier. Glavne značilnosti fašistične vladavine so bile centralizacija oblasti, nacionalizem, militarizem in avtoritarnost. Mussolini je uvedel tudi številne socialne reforme, kot so povečanje zaposlenosti, gradnja stanovanj in javnih ustanov ter uvedba pokojninskega sistema.
-
Velika gospodarska kriza se je začela z zlomom borz leta 1929 v ZDA, ko so vrednosti delnic na borzah drastično padle in je prišlo do množičnega umika vlagateljev. Kriza je nato hitro prerasla v gospodarsko depresijo, ki je prizadela celoten svet. Posledice krize so bile katastrofalne: brezposelnost je narasla, banke so propadle, podjetja so propadla, ljudje so izgubili svoje prihranke in imetje. -
Nacizem je politična ideologija, ki je nastala v Nemčiji v 20. stoletju. Njen ustanovitelj je bil Adolf Hitler, ki je leta 1921 postal vodja Nacionalno socialistične nemške delavske stranke - nacistična stranka. Nacisti so se zavzemali za močno centralizirano državo, rasno čistost in superioriteto nemške rase, zatiranje političnih nasprotnikov in judovsko vprašanje.
-
Španska državljanska vojna je bila oborožen konflikt, ki se je odvijal med letoma 1936 in 1939 v Španiji. Na eni strani so se borile republikanske sile, ki so zagovarjale demokracijo in liberalne reforme, na drugi strani pa nacionalistične sile, ki so podpirale avtoritarni režim in želele vzpostaviti diktaturo.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni vojaški konflikt, ki se je odvijal med letoma 1939 in 1945. Vojna je vključevala večino držav sveta. Vojna se je začela z nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 in se je nato razširila po Evropi, Severni Afriki, Aziji in Pacifiku. Vojna je bila zaznamovana z obsežnimi spopadi na kopnem, morju in zraku, pa tudi z izvajanjem vojnih zločinov, holokavsta in drugih grozodejstev.
-
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, ki so ga izvedle nacistična Nemčija, fašistična Italija in fašistična Madžarska, 6. aprila 1941. Os je napadel Jugoslavijo brez vojne napovedi, zato se je ta dan šteje za začetek vojne v Jugoslaviji. -
Jugoslavija je bila zvezna republika v Jugovzhodni Evropi, ki je obstajala od leta 1945 do leta 1992. Država je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, ko je bila osvobojena izpod nacistične okupacije, pod vodstvom komunistične partije, ki jo je vodil Josip Broz Tito. Jugoslavija je bila sestavljena iz šestih republik: Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovenije, Črne gore in Makedonije. Država je bila socialistična in je sledila politiki samoupravljanja.
-
Njen cilj je bil zagotoviti mednarodni mir in varnost, spodbujati prijateljske odnose med narodi ter spodbujati gospodarski in socialni napredek po svetu. Idejo o ustanovitvi mednarodne organizacije, ki bi lahko preprečila vojne med državami, so najprej predlagali v ZDA leta 1941. -
Hladna vojna je bila politično in ideološko napetostno stanje, ki je trajalo več desetletij po drugi svetovni vojni med ZDA in Sovjetsko zvezo ter njihovimi zavezniki.
-
Korejska vojna je bila oboroženi spopad, ki je potekal od leta 1950 do 1953 med Severno Korejo, ki je bila podprta z vojaško pomočjo Kitajske in Sovjeske zveze, in Južno Korejo ki je bila podprta z vojaško pomočjo Združenih držav in drugih držav Združenih narodov. Korejska vojna je bila pomembna zaradi svojega vpliva na vojno in geopolitične razmere v Aziji ZDA so v vojni poslale več kot 300000 vojakov in dale ogromno finančno pomoč Južni Korej da bi jo podprle v boju proti Severni Koreji.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva evropska institucija, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, leta 1951. Skupnost je bila ustanovljena za izpolnjevanje dveh glavnih ciljev: spodbujanje gospodarskega razvoja in krepitve evropskega miru. -
Namen memoranduma je bil ustaviti nasilje in konflikt, ter določiti načrt za mirovni proces v Bosni in Hercegovini. Sporazum so podpisali predstavniki Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije, ter predstavnik Evropske unije in Združenih narodov. -
Gibanje neuvrščenih (GN) je bilo mednarodno politično gibanje, ki je nastalo v času hladne vojne in je združevalo države, ki niso želele pripadati blokovskemu sistemu, ki sta ga vodili ZDA in Sovjetska zveza. Glavni cilj gibanja je bila krepitev neodvisnosti, suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
-
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957, skupaj z Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, s podpisom Rimskih pogodb. EGS je bila ena od treh evropskih skupnosti, ki so pozneje postale temelj Evropske unije.
-
Kubanska kriza je bila ena najbolj nevarnih vojaških konfrontacij med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo med hladno vojno. Kriza se je začela leta 1962, ko so Sovjeti na Kubi začeli graditi raketne baze, ki bi jim omogočile napad na ZDA. -
Vojna se je začela kot del širšega boja med komunistično in kapitalistično ideologijo. Po drugi svetovni vojni je bila Francija ena od kolonialnih sil v Indokini, ki je vključevala Vietnam, Kambodžo in Laos.
-
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil leta 1969 v okviru programa Apollo, ki ga je vodila ameriška vesoljska agencija NASA. To je bil prvi in edini pristanek ljudi na Luni. Na misiji Apollo 11 je v vesolje poletela posadka, sestavljena iz treh astronavtov - Neila Armstronga, Edwina "Buzza" Aldrina in Michaela Collinsa. -
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v Ukrajini, ki je bila takrat del Sovjetske zveze. Med testiranjem varnostnih sistemov je prišlo do eksplozije jedrskega reaktorja številka 4, kar je povzročilo izpust radioaktivnih snovi v okolje.
-
Prve večstrankarske volitve so se v Sloveniji zgodile leta 1990, potem ko je bila sprejeta ustavna reforma, ki je dopuščala ustanavljanje političnih strank in svobodno izražanje političnih mnenj. Pred tem so bile politične stranke prepovedane in je vladala ena sama vladajoča stranka, Zveza komunistov Jugoslavije.
-
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 v slovenskem parlamentu, po tem, ko se je Slovenija odločila za samostojnost in razglasila neodvisnost od tedanje Jugoslavije. -
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990, kot odgovor na zaostrujoče se politične razmere v Jugoslaviji in v želji, da bi se odločitev o prihodnosti Slovenije sprejela demokratično in legitimno. Na plebiscitu so državljani Slovenije odločali o tem, ali se naj Slovenija osamosvoji in postane samostojna država. Na plebiscitu je sodelovalo 93,2% vseh volilnih upravičencev in več kot 95% jih je glasovalo za osamosvojitev Slovenije.
-
Denacionalizacija in privatizacija sta bili pomembni gospodarski reformi, ki sta sledili osamosvojitvi Slovenije in drugih držav nekdanje Jugoslavije. Denacionalizacija je pomenila vrnitev premoženja, ki je bilo nacionalizirano med komunistično oblastjo, nazaj v zasebne roke. Privatizacija pa je pomenila prodajo državnega premoženja z namenom, da bi se spodbudil gospodarski razvoj in ustanovitev novih podjetij.
-
Razglasitev samostojnosti Slovenije je bila uradno sprejeta v parlamentu 25. junija 1991, ko je bila skupščina Republike Slovenije enotno podprla osamosvojitev države od tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slovenija je tako postala prva jugoslovanska republika, ki je sprejela tako odločitev. Po razglasitvi samostojnosti se je v Sloveniji začelo obdobje, ki ga zaznamujejo drastične spremembe v gospodarstvu, politiki, pravnem sistemu in družbi. -
Vojna za Slovenijo je bil kratek oboroženi spopad, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991, po tem, ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vojna za Slovenijo je bila prva vojna, ki se je zgodila na območju bivše Jugoslavije, v kateri so bile vpleteni redne enote jugoslovanske vojske.
-
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 na tretjem zasedanju Slovenske skupščine. Ustava je bila sprejeta po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije in je predstavljala temeljno pravno podlago za novo suvereno državo. Ustava je bila pripravljena v okviru ustavodajnega postopka, ki je trajal od junija 1990 do decembra 1991. -
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska unija 27 evropskih držav. EU je bila ustanovljena z Maastrichtsko pogodbo leta 1993, vendar se je njena zgodovina sega nazaj v leto 1951 z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESKPJ).Cilj ustanovitve EU je bil vzpostaviti skupni trg, gospodarsko in monetarno unijo, ter okrepiti politično sodelovanje med evropskimi državami. EU ima zdaj skupno valuto, euro, ter prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami članicami. -
Slovenija se je Evropski uniji (EU) pridružila 1. maja 2004, skupaj s desetimi drugimi državami. To je bila pomembna prelomnica za Slovenijo, saj je država postala del največjega gospodarskega bloka na svetu in pridobila možnost dostopa do enotnega trga EU, ki vključuje več kot 500 milijonov prebivalcev. -
Slovenija je postala članica zveze NATO (Severnoatlantske pogodbe) 29. marca 2004, skupaj s še sedmimi državami, ki so se pridružile hkrati. Za Slovenijo je to predstavljalo pomemben mejnik v njeni zgodovini, saj je država s tem postala del ene od najpomembnejših in najvplivnejših mednarodnih organizacij na svetu.
-
Slovenija je vstopila v Evropsko monetarno unijo (EMU) in sprejela evro kot svojo valuto 1. januarja 2007. To je pomenilo, da so se tedanji tolarji zamenjali z evri kot uradno plačilno sredstvo v Sloveniji. -
Gospodarska kriza, ki je trajala od leta 2008 do približno leta 2013, je bila globalna kriza, ki jo je povzročil propad nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike. Kriza se je nato razširila po vsem svetu, vključno s Slovenijo, ki je bila močno prizadeta. Kriza se je začela s propadom trga nepremičnin v ZDA in širjenjem finančnih težav na globalne finančne trge, kar je privedlo do propada številnih bank in podjetij.
-
COVID-19 je nalezljiva bolezen. Prvi primeri bolezni so se pojavili na kitajskem, od koder se je razširila po svetu in je bila 11. marca 2020 razglašena za pandemijo s strani Svetovne zdravstvene organizacije. Imela je velik vpliv na svetovno gospodarstvo javno zdravje in družbeno življenje.