-
Obdobje od pokava človečnjakov(prednikov današnjih ljudi)do pojava in uveljavitve kmetijstva.Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
-
Nastanek prvih civilizacij je bil dolgotrajen proces, ki se je začel pred približno 10.000 leti s prvimi kmetovalci v Mezopotamiji, Egiptu in Indiji. Ti ljudje so se osredotočili na gojenje rastlin in živali ter začeli živeti v naselbinah. Sčasoma so se naselbine združevale v večja mesta, kjer se je razvila specializacija dela, trgovina in pisanje.
https://www.youtube.com/watch?v=F1al55ojvTk -
Stari vek
od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz sredičša, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge -
Predhodna doba v Grčiji, imenovana tudi predhomerska doba, je obsegala obdobje od 3. tisočletja pr. n. št. do 12. stoletja pr. n. št. V tem času so se na Kreti razvile minojske civilizacije, ki so se ukvarjale s trgovino, kmetijstvom in pomorstvom. Na kopnem pa so se na Peloponezu razvile mikenske civilizacije, ki so bile znane po gradnji trdnjav in impresivnih palač. V tem obdobju so se razvili tudi klasični grški miti in legende, ki so jih kasneje uporabljali grški pisatelji kot je homer
-
Grška temna doba je obdobje upadanja kulture in gospodarskega razvoja, ki se je začelo po uničenju mikenske civilizacije v 12. stoletju pr. n. št. Prebivalstvo je živelo v skromnih naselbinah, večina je bila revna. Razvile so se nove oblike umetnosti, kot je geometrična keramika.
https://www.youtube.com/watch?v=jIEMleycC-s -
Nastanek grških polisov se je začel v 8. stoletju pr. n. št. in je trajal do 6. stoletja pr. n. št. Grški polisi so bili majhne samostojne mestne države, ki so imele lastne politične in gospodarske strukture. Ti polisi so bili pomemben dejavnik v razvoju antične grške civilizacije, saj so spodbujali kulturo in umetnost ter vzpostavljali različne oblike vladavine, kot so oligarhije in demokracije. -
Arhaična Grčija (800-480 pr. n. št.) je zaznamovala uveljavitev novih političnih sistemov, razvoj gospodarstva, trgovine in pomorstva ter razcvet umetnosti, literature in filozofije. Arhaična Grčija se zaključi z začetkom perzijskih vojn leta 480 pr. n. št.
https://www.youtube.com/watch?v=xn5CNkxCsj4 -
Po legendi je bilo Rim ustanovljen leta 753 pr. n. št. na sedmih hribih ob reki Tiberi. Ustanovitelja naj bi bila brata Romul in Rem, ki sta se borila za oblast nad novoustanovljenim mestom. Rim je postal glavno mesto rimske republike in kasneje rimskega cesarstva, ki je trajalo več kot tisoč let.
-
Rimsko republiko lahko razdelimo na zgodnjo, srednjo in pozno obdobje. V zgodnjem obdobju so se razvile različne institucije, kot so konsulstvo, senat in ljudska skupščina, ki so tvorile ravnotežje oblasti. V srednjem obdobju so se vzpostavili dolžniški in kmetijski problemi, ki so vodili do državljanskih vojn.
-
Klasična Grčija (480-323 pr. n. št.) je bila obdobje velikega kulturnega, umetniškega in intelektualnega razcveta, ki ga zaznamujejo deli umetnosti, literature in filozofije, ki jih še danes štejemo za vrhunce zahodne civilizacije. V tem obdobju so se razvile demokratične politične strukture, kot je bila atenska demokracija, ter klasični slog arhitekture, kot ga vidimo na Akropoli. Klasična Grčija je tudi obdobje perzijskih vojn, ki so pomembno vplivale na razvoj grške države in kulture
-
Helenistična Grčija (323-31 pr. n. št.) je bilo obdobje po smrti Aleksandra Velikega, ko so se razvili novi kulturni in intelektualni tokovi ter novi arhitekturni slogovi. V umetnosti so se pojavile nove oblike, kot so kipi in freske. Pomembno je bilo tudi za razvoj znanosti, kot so matematika, astronomija in medicina.
https://www.youtube.com/watch?v=5uWebHiOJHI -
Kartagina in Rim sta se spopadla v treh vojnah, znanih kot punske vojne. Vojne so trajale več kot 100 let in končale so se s popolno rimsko zmago ter uničenjem Kartagine. Rim je postal vladar Sredozemlja in se razvil v eno največjih in najvplivnejših imperijev v zgodovini.
-
Rimska republika (509–27 pr. n. št.) je bila zgodovinska država, ki je izhajala iz mesta Rima v Italiji. Ustanovljena je bila po obdobju Rimskega kraljestva in je trajala do vzpona Rimskega cesarstva. Rimski republiki je bila značilna urejena politična struktura, ki se je opirala na senat, državljanske skupščine in magistrate. Republika je dosegla svoj vrhunec v 2. stoletju pr. n. št., ko je bila njena oblast razširjena po celotni Sredozemski regiji.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski državnik in vojskovodja, rojen leta 100 pr. n. št. Njegov vzpon na oblast se je začel z vojaškimi uspehi in političnimi zavezništvi, ki so mu omogočili, da je postal guverner Galije. V času svojega vladanja je Cezar uvedel številne reforme, ki so bile usmerjene v modernizacijo Rima in izboljšanje življenja navadnih ljudi.
-
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik in vojskovodja ter prvi rimski cesar. Po smrti svojega posvojitelja in strica Julija Cezarja se je Oktavijan boril za moč v državi in zmagal v končni bitki pri Actiumu leta 31 pr. n. št. Nato se je razglasil za cesarja in prevzel nadzor nad Rimskim cesarstvom, s čimer se je začela doba Rimskega cesarstva in 200-letna vladavina Julijcev. Avgust je bil znan po svojih reformah in gradnji infrastrukture.
-
Rimsko cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 27 pr. n. št. z vzponom Oktavijana (pozneje znanega kot cesar Avgust) na oblast. Obsegalo je velik del Evrope, severne Afrike in zahodne Azije. Cesarstvo se je nadaljevalo več kot pet stoletij, s koncem zahodnega cesarstva leta 476 n. št., medtem ko je vzhodno cesarstvo, znano tudi kot Bizantinsko cesarstvo, preživelo do leta 1453.
-
Začetek krščanstva se veže na Jezusa Kristusa, ki je bil rojen okoli leta 4 pr. n. št. v Betlehemu. Po njegovem javnem delovanju in smrti na križu, so se njegovi učenci razširili po svetu, širili krščansko vero in ustanavljali skupnosti kristjanov. -
Leta 395 je bil Rimski imperij razdeljen na Vzhodni in Zahodni del, kar je označilo konec obdobja enotnega Rimskega imperija. Vzhodni del se je imenoval Bizantinsko cesarstvo, s prestolnico v Konstantinoplu, medtem ko je bil Zahodni del pod vodstvom Rimskega cesarja z Rimom kot glavnim mestom. Razlog za razcep je bil predvsem politična, gospodarska in kulturna razlika med obema deloma ter neuspešni poskusi obnovitve enotnosti imperija -
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo leta 330 po razdelitvi rimskega cesarstva na vzhodno in zahodno polovico. Središče cesarstva je bil Konstantinopel, ki je bil eno najpomembnejših mest v srednjem veku. Cesarstvo je obstajalo več kot tisoč let, vse do osmanskega erazma, ki ga je leta 1453 zavzela Osmanska turška država.
-
je bil kralj Makedonije, ki je vladal v 4. stoletju pr. n. št. Njegova vojaška kampanja se je raztezala od Grčije do Indije, kjer je osvojil obsežno ozemlje. Bil je znan po svojem vojaškem geniju, izobraževanju pri Aristotelu in širjenju grške kulture po osvojenih ozemljih.
-
Leta 313 je bil sprejet edikt milanskega cesarja Konstantina, ki je krščanstvo uradno priznal in zagotovil svobodo veroizpovedi v Rimskem cesarstvu. Po letu 380, ko je cesar Teodozij I. razglasil krščanstvo za edino državno vero, so bili vsi drugi verski obredi prepovedani in krščanstvo je postalo prevladujoča religija v Rimskem cesarstvu.
-
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil postopen proces, ki je trajal več stoletij. V 5. stoletju so se zgodili številni napadi barbarskih plemen na rimske ozemlje, ki so vodili do oslabitve vojaške in gospodarske moči imperija. Znotrajne politične nestabilnosti in problemi s financiranjem so še dodatno oslabili Rimsko cesarstvo, ki je nazadnje leta 476 po Kristusu uradno propadel, ko je zahodni cesar Romulus Augustus odstopil oblast germanskemu poveljniku Odoakru. -
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske drzave. Nastale so nove drzave, prebivalstvo se je prezivljajo predsvem s kmetijstvom. V gradovih so ziveli vitezi. Čas vzpona krščanstva,razvoja meja in obrti.
-
Grško-perzijske vojne so bile serija spopadov med grškimi polisi in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Glavni vzrok za vojne je bil perzijski poskus osvojitve grških mestnih držav v Maleziji in na vzhodni obali Egejskega morja. Grška zmaga v bitki pri Maratonu leta 490 pr. n. št. je bila pomemben dogodek v zgodovini vojn in je postavila temelje za kasnejše grške zmage
-
Cesar Justinijan I. je vladal Vzhodnemu rimskemu cesarstvu med letoma 527 in 565. Bil je znan po svojih reformah pravnega sistema, zbirki zakonov imenovanih Corpus Juris Civilis, in po svojih vojaških podvigih, med drugim po ponovni združitvi dela zahodnega cesarstva. Njegovo obdobje vladavine je bilo zaznamovano s številnimi vojnami in konflikti, med drugim s poskusi, da bi ponovno osvojil izgubljene ozemlje na zahodu in v severni Afriki.
-
Začetek islama se datira v 7. stoletje, ko je prerok Mohamed začel oznanjati islam kot monoteistično vero. Islamska vera se je razširila po Arabiji in kmalu tudi izven nje, z združevanjem plemen pa je nastalo prvo muslimansko cesarstvo pod vodstvom prvih kalifov. -
Karantansko kraljestvo je bilo zgodovinsko obdobje na ozemlju današnje Slovenije v 7. in 8. stoletju, ki se je razvilo iz panonskih plemenskih združb. Imelo je svojo dinastijo, ki je bila v sorodu s franaško dinastijo in ki je bila povezana z Bavarsko. V 8. stoletju je bilo Karantansko kraljestvo priključeno franaškemu cesarstvu
-
Rekonkvista je bila obdobje večstoletnega osvajanja in ponovnega zavzemanja španskega ozemlja s strani krščanskih sil po padcu vizigotskega kraljestva in islamske invazije v 8. stoletju. Vojne so se začele v 8. stoletju in trajale vse do 15. stoletja, ko so bila osvojena vsa ozemlja pod muslimansko vladavino v Španiji, s čimer se je končalo obdobje rekonkviste. S tem je bila tudi dokončno vzpostavljena katoliška monarhija v Španiji.
-
Karl Veliki je bil kronan za rimsko cesarja leta 800 v Rimu s strani papeža Leona III. Ta dogodek je simboliziral ponovno združitev Zahodne in Vzhodne Rimske cesarstva. Kronanje je bilo tudi pomembno za nadaljnji razvoj Srednje Evrope, saj je Karl postal začetnik tako imenovane Karolinške renesanse in močnega frankovskega cesarstva.
-
Velika shizma je bil spor med krščanskimi Cerkvami Vzhoda in Zahoda, ki se je začel leta 1054. Glavni sporni točki sta bili uporaba kruha in vina pri obhajilu ter priznanje papeževega primata. Zaradi tega spora so se krščanske Cerkve razdelile na pravoslavno in katoliško. -
Križarske vojne so bile niz oboroženih spopadov med krščanskimi in muslimanskimi silami, ki so se odvijali v 11. in 13. stoletju. Voditelji krščanske cerkve so pozivali kristjane k osvoboditvi Svete dežele in zaščiti krščanskih svetišč. Vojne so prinesle številne spremembe v Evropi in Bližnjem vzhodu, vključno z vzpostavitvijo križarskih držav v Palestini in Siriji ter krepitvijo moči papeštva.
-
humanizma in renesanse v Evropi med 14. in 17. stoletjem, ki sta spodbujala poudarjanje vrednosti posameznika, kulture in znanosti. Humanisti so se ukvarjali z obujanjem klasične grško-rimske kulture, prevajanjem in širjenjem znanja, kar je pripomoglo k razvoju humanistične izobrazbe, medtem ko se je renesančna umetnost zaznamovala s ponovnim odkrivanjem klasičnih stilov in tehnik ter razvojem novih umetniških izrazov, ki so pripomogli k razvoju slikarstva, kiparstva in arhitekture.
-
Celjski grofje so bili pomembna plemiška rodbina v 14. in 15. stoletju, ki je obvladovala širša območja današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Vrhunec njihovega vpliva so dosegli pod vladanjem Ulrika II. Celjskega, ki je postal celo kralj Poljske. Poznani so bili tudi po svojih gradbenih dosežkih, kot je grad Celje.
-
Epidemija kuge, imenovane tudi Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, ki je v 14. stoletju pustošila po Evropi, Aziji in Afriki. Bolezen, ki jo je povzročal bakterijski klic Yersinia pestis, je povzročala visoko smrtnost in hude posledice za gospodarstvo ter družbeno življenje na prizadetih območjih. Epidemiološki vzroki za izbruh kuge so še vedno tema raziskav in razprav med zgodovinarji in epidemiologi.
-
Kmečki vpadi so se zgodili v srednjem veku, ko so se kmetje zaradi socialne in gospodarske stiske organizirali in napadali plemstvo ter mesta. Vpadi so bili povezani z zahtevami po zmanjšanju davkov, izboljšanju delovnih pogojev in politični moči. V Sloveniji so kmečki upori zaznamovali 15. in 16. stoletje, med najbolj znanimi so bili vstaja v Križevcih leta 1515, vstaja Matije Gubca leta 1573 in vstaja Jurija Dalmatina leta 1630.
-
Turški vpadi so bili serija vojaških napadov Osmanov na ozemlja vzhodne in srednje Evrope v 15. in 16. stoletju. Osmanom se je uspelo širiti in zavzeti večino Balkana, vključno s Srbijo, Bosno in deli Hrvaške, ter zavzeti Budimpešto. Turški vpliv se je širil tudi na Slovensko ozemlje, kjer so Turki plenili, požigali in ropali mesta ter vasice. Turški vpadi so vplivali na politično in vojaško dogajanje v Evropi ter spodbudili obrambni duh in organizacijo protiturških vojsk.
-
Leta 1453 so Osmanljani pod vodstvom Mehmeda II. osvojili Konstantinopel, s čimer so končali več kot tisočletno vladavino Vzhodnega rimskega cesarstva. Turki so s svojo vojaško premočjo uspeli premagati Konstantinopel, ki je bil eden najpomembnejših mest na svetu. Po osvojitvi mesta so Turki pričeli z gradnjo in širitvijo svojega imperija na Balkanu, v Aziji in Afriki. Padec Konstantinopla je pomenil tudi konec srednjega veka in prehod v novo obdobje zgodovine.
-
Leta 1492 je Krištof Kolumb, španski pomorščak, izvedel enega najpomembnejših pomorskih podvigov v zgodovini človeštva - odkril je novo celino, Ameriko. Na poti proti zahodu, ki jo je financirala španska kraljica Izabela I., je s svojo floto prečkal Atlantski ocean in po več kot dveh mesecih plovbe pristal na Bahamih, misleč da je prispel do Vzhodne Azije. -
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
-
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Abecednik, ki jo je leta 1550 v tiskarni v Nemčiji izdal protestantski duhovnik in pisec Jurij Dalmatin. Abecednik je bil prva knjiga v slovenskem žjeziku,ki je bila natisnjena z gotico. V njej so bile poleg abecede tudi molitve in verzi ter pravila za branje in pisanje.Let 1555 je Dalmatin izdal še drugo knjigo v slovenskem jeziku,to je Katekizem, ki je bil prav tako namenjen poučevanju ljudi v veri. -
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliško in protestantsko stranjo na območju Svetega rimskega cesarstva. Dogovor je omogočil protestantskim knezom, da so imeli pravico do svobode veroizpovedi in priznavanja njihovih cerkvenih dejanj. Druga pomembna točka dogovora je bila, da je vsak vladar izbiral vero svoje dežele, kar je pomenilo, da se je cesarstvo uradno priznalo kot mešana vera.
-
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583 s strani protestantskega duhovnika Primoža Trubarja, ki je s tem pomembno prispeval k razvoju slovenskega jezika. Leta 1584 je sledil prevod Svetega pisma v slovenščino, ki je bil delo več avtorjev in je bil tudi pomemben za razvoj slovenskega jezika in pisanja v njem. Ti dve publikaciji sta bili pomembni tudi z vidika širjenja krščanske vere med Slovenci, saj sta omogočili lažji dostop do religioznih besedil v materinščin -
Ludvik XIV. je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715, ki je bil znan po svojem absolutističnem vladanju. Absolutizem je politični sistem, v katerem je kralj ali monarh imel absolutno oblast nad državo in njenimi prebivalci, brez vmešavanja drugih političnih sil. Ludvik je okrepil svoj položaj z uvedbo različnih reform in praks, kot so ustanovitev centraliziranega vladnega aparata, uveljavitev verske enotnosti z zatiranjem hugenotov in utrditev kraljeve oblasti.
-
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje. Za nekatere zgodovinarje se je obdobje začelo, ko je La Bruyère ob koncu sedemnajstega stoletja napisal Les Caractères. Obdobje poimenujejo tudi čas razuma. Vrhunec doseže v Franciji.
-
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je znana po svojih reformah, ki so vključevale modernizacijo države, izboljšanje izobraževanja, zdravstva in socialne skrbi ter krepitev centralne oblasti. Uvedla je tudi novo davčno politiko in reformirala vojsko ter pravosodni sistem. Njeno vladanje je pustilo trajen vpliv na Avstrijo in Evropo.
-
Prva industrijska revolucija je bila obdobje sprememb v proizvodnji, ki se je začelo v 18. stoletju v Angliji. Revolucija je prinesla nov način proizvodnje, ki je temeljil na strojih in uporabi pare kot vira energije. Razvili so se tudi novi načini organizacije dela, kot so tovarne, trakovi in delitev dela. Posledice so bile prelomne, saj so omogočile hitrejšo in cenejšo proizvodnjo, kar je pripomoglo k razvoju industrije in gospodarstva ter pospešilo urbanizacijo in družbene spremembe.
-
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški general in politik, ki se je povzpel na oblast po koncu francoske revolucije. Postal je prvi konzul Francije leta 1799, nato pa se je leta 1804 razglasil za cesarja Francije. Napoleonje bil znan po svojih vojaških podvigih in osvojitvah, med drugim je razširil francosko ozemlje in ustanovil francoski imperij. Vendar je bil tudi kontroverzen lik zaradi svojih avtoritarnih metod in številnih vojn, ki so prizadele Evropo.
-
Nastanek ZDA se je začel s poselitvijo prvih evropskih kolonistov v 17. stoletju, ki so prihajali predvsem iz Anglije, Španije, Francije in Nizozemske. Kolonije so se razvile in rasle pod različnimi vladami in gospodarskimi sistemi, vse do tega, ko so se leta 1776 enajst kolonij odcepilo od britanske krone in razglasilo neodvisnost. Po vojni za neodvisnost se je nova država razvijala, zahvaljujoč ustavi, ki je bila sprejeta leta 1787, in širitvi ozemlja, predvsem na zahodu.
-
Francoska revolucija, ki se je odvijala med letoma 1789 in 1799, je bilo gibanje, ki se je zavzemalo za odpravo absolutne monarhije in uvedbo republikanske ureditve ter družbene enakosti. Spremembe so prinesle tudi uvedbo človekovih pravic in svoboščin, odpravo feudalnih privilegijev in uvedbo civilne zakonodaje. Revolucija je pripomogla k razvoju moderne demokracije in vplivala na dogajanje v Evropi ter drugih delih sveta.
-
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ustanovljena leta 1809, ki je zajemala območje današnje Slovenije, Hrvaške in dela Italije in Avstrije. Ustanovljene so bile z namenom, da bi okrepile francosko prisotnost na Balkanu in pospešile modernizacijo in enotnost na tem območju. Ilirske province so bile pomemben mejnik v razvoju slovenskega naroda, saj so s seboj prinesle modernizacijo in uvajanje francoskih zakonov ter jezika.
-
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. (1797 - 1875), ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu.Metternich je bil doma iz Porenja, vendar se je kasneje uveljavil v avstrijski diplomatski službi, ki jo je od 1809 tudi vodil. Leta 1821 je postal kancler in od leta 1835 upravljal Avstrijo. Največ pozornosti je namenil zunanji politiki.
-
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. -
-
Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. -
Po Bachu, ki je bil notranji minister v avstrijski vladi med letoma 1849 in 1859, se imenuje »Bachov absolutizem«, obdobje neoabsolutizma, ki je nastopilo s cesarjem Francem Jožefom I. in zadušitvijo revolucije leta 1848.
-
Druga industrijska revolucija se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja in je prinesla večje in hitrejše spremembe v industrijski proizvodnji. Glavni razlogi za to revolucijo so bili izumi in napredki na področju tehnologije, kot so napredni stroji, kemikalije in elektrika. Te spremembe so vodile do večje proizvodnje, hitrejšega transporta, boljše komunikacije in večje učinkovitosti v proizvodnji, kar je povzročilo tudi velike družbene in ekonomske spremembe.
-
https://www.youtube.com/watch?v=vHLWQnaAQfs Italijansko kraljestvo so se imenovale razne države, ki so si sledile na Apeninskem polotoku in ki so izvoljevale kralje Italije. Danes se nobeni od teh (razen Savojski med letoma 1861 in 1946) ne priznava naziv kraljevina Italija, ker jih niso ustanovili avtohtoni prebivalci polotoka, temveč osvajalci, zato niso Italija, in večkrat niso niti kraljevina: -
Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.
-
Državna tvorba je imela edinstveno notranjo ureditev. Sestavljali sta jo dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru -
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. Drugo nemško cesarstvo je sledilo Nemški zvezi in kratkotrajni Severnonemški zvezi (1866-1870), ustvaril pa ga je Bismarck po francosko-pruski vojni. Združil je petindvajset nemških držav, ki jim je zavladal pruski kralj iz rodbine Hohenzollern. Kralj je z nastankom cesarstva postal cesar Viljem I.
-
https://www.youtube.com/watch?v=JEyQUYSrHRw
Rudolf Maister , slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, 29. marec 1874, Kamnik, † 26. julij 1934, Unec pri Rakeku. -
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. -
https://www.youtube.com/watch?v=G1p6rlDCxq0
Prva svetovna vojna je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile. -
https://www.youtube.com/watch?v=ni4Qs0pIVuA
Soška fronta je bila fronta, ki je potekala ob reki soči na Slovenskem ozemlju med 1. svetovno vojno. -
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. -
Obdobje svetovnih vojn, ogrozenosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918.
-
Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 32 držav, vendar so glavne odločitve sprejemali veliki štirje: Woodrow Wilson , David Lloyd George , Georges Clemenceau in Vittorio Emmanuel Orlando . Rusija in države centralnih sil na konferenco niso bile povabljene.
-
-
-
Koroški plebiscit (nemško Kärntner Volksabstimmung), ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. -
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval.
https://www.youtube.com/watch?v=cOI8wKFCEIA -
Fašízem (italijansko fascismo) je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945.
https://www.youtube.com/watch?v=bDBOyhNn0sg -
Tretji rajh (nemško Drittes Reich) oz. Velikonemški rajh (nemško Großdeutsches Reich) je oznaka za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, na oblast (1933).
-
državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti.
-
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi.
-
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi -
Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
https://www.youtube.com/watch?v=C199Zt9pqKo -
Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angleško United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu (ZDA), med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. -
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
-
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. -
Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. -
Gibanje neuvrščenih (tudi neuvrščene države) je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija.
-
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. Besedo ekonomska so odstranili z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, hkrati pa je Evropska skupnost takrat efektivno postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti. -
Kubanska kriza (tudi Karibska kriza; rusko Карибский кризис) je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962.
https://www.youtube.com/watch?v=LCGCm_68X8Q -
Vietnamska vojna (znana tudi kot druga indokitajska vojna) je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže.
-
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.
Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot komandnega modula CM-107 Kolumbija (Columbia) Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Orel (Eagle) Edwin Aldrin, z vzdevkom Buzz. -
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. -
Volitve v skupščino Socialistične republike Slovenije leta 1990 so bile prve demokratične volitve v Sloveniji.
Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih. 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. -
Skladno z voljo vseh političnih strank in poslanskih skupin, ki so zastopane v Skupščini Republike Slovenije, je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji zborov dne 2. julija 1990 sprejela in razglasila »Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije«. -
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« -
Denacionalizacija (tudi »privatizacija«) je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz. državnega v privatni (komercialni) sektor. Izraz se lahko nanaša na popoln prenos kakršnekoli državne lastnine. Obratni postopek je nacionalizacija.
-
- junij 1991 je za Republiko Slovenijo ter vse njene državljanke in državljane zgodovinski datum, saj zaznamuje presečišče kulturnih in političnih tokov, ki so omogočili nastanek slovenske države, njeno uveljavitev in nadaljnji razvoj.
-
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
-
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991. Vsebuje 176 členov (številčeni do 174, vendar poleg 3. člena obstaja tudi 3. a-člen, leta 2016 pa je bil 70. -
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ)[4] je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi. Obsega območje, veliko 4.233.262 km2 in ima po ocenah več kot 447 milijonov prebivalcev. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja pravni sistem, ki velja za vse države članice. -
Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva. -
Država članica EU od leta 2004, članica evrskega območja od leta 2007, članica schengenskega območja od leta 2007 in več o sodelovanju Slovenije v EU. -
Évroobmóčje, tudi évrocóna, évrozóna, évrosistém ali évrolánd, je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka. -
: Finančna kriza je na Evropskih tleh izbruhnila proti koncu leta 2008, prve napovedi o recesiji v ZDA so se pojavile že leto poprej. V Sloveniji se je kriza začela kazati septembra 2008, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil. Prva je bila prizadeta avtomobilska industrija, ki ji je kasneje sledilo gradbeništvo. Svet se je moral soočit z največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja.
-
Pandemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi.
