-
Indoevropski predniki Grkov so na območju današnje Grčije prišli v bronasti dobi, in sicer v obdobju med letom 2000 in 1500 pr. n. št. z območja Panonske nižine. Njihova poselitev Balkanskega polotoka je del obsežnih selitev indoevropskih plemen v drugem tisočletju pr. n. št.
-
Še pred prihodom Indoevropejcev je bil na otoku Kreta vzpon prve visoke kulture na tem območju. Zgodovinarji jo imenujejo kretska ali minojska kultura (okoli 2200–okoli 1450 pr. n. št.). Krečani so bili sorodni staremu sredozemskemu prebivalstvu Grčije in Male Azije. Okoli leta 1700 pr. n. št. je kretsko kulturo zadela katastrofa, katere vzrok ni jasen. Sledil je njen ponovni vzpon, skoraj v celoti pa je bila enotna okrog leta 1450 pr. n. št.
-
S predgrškimi kulturami Krete in Troje štejemo za prvo grško kulturo. Skupno ime za Grke mikenske dobe je Ahajci. Prvo obdobje po naselju Grčije so pretežno gojili kmečke kulture, v drugi polovici 2. tisočletja pr. n. št. pa se je izoblikovalo več družbenih razredov.
Med glavne najdbe tega časa spadajo jaškasti grobovi v mikenskem gradu in levja vrata v Mikenah -
Med letoma 1200 in 800 pr. n. št. je prišlo na ozemlju današnje Grčije z novimi selitvami indoevropskih plemen do velikih sprememb. Ta plemena so že imela železno orožje in orodje, zato se jim Ahajci niso mogli upreti. Njihov prihod tako sovpade z železne dobe na tem območju. V Grškem temnem veku zamre trgovina in skupaj z njo tudi vse gospodarske dejavnosti
-
Okoli leta 800 pr.kr so nastale mestne državice imenovane polisi. Oblike drzavne ureditve so bile monarhija aristokracija demokracija origarhija. Najpomebnješi polisi: sparta atene tebe
-
-Grki so sestavljali kolonije (neodvisne mestne države, ki so bile kulturno in gospodarsko povezane s polisi) po Sredozemlju
-vzroki za kolonizacijo so bili pomanjkanje obdelovalne zemlje, prenaseljenost, politične napetosti
-posledice grške kolonizacije so bile pridobivanje obdelovalne zemlje, trgovina, širjenje grške kulture v abecedi -
Grško območje 8. in 7. stoletja pr. n. št. je razcepljeno na vrsto majhnih držav, imenovanih polis. A kljub temu se že v arhaičnem obdobju oblikuje grška zavest, zlasti zaradi skupnega jezika. V 7. stoletju pr. n. št. postane ime Heleni skupna oznaka za vse Grke doma in na tujem. V tem obdobju so vsegrški zlasti prečiščevanje v Delfih in olimpijskih igrah, ki se od začetka 8. stoletja pr. n. št. odvijajo v kraju Olimpija. V tem času je zapovedana prekinitev vseh vojaških spopadov.
-
-spopad na Maratonskem polju leta 490 pr. kr.
-spopad pri Termopilah leta 479 pr. kr.
-spopad pri Salamini leta 780 pr. kr.
-bitka pri Platajah leta 479 pr. kr.
-bitka pri Makalah leta 479 pr. kr. -
začetek grško perzijske vojne in peloponeške vojne
-
Maloazijske Grke z Miletom na čelu so si podjarmili Perzijci in zahtevali od njih davke in opravljanje vojaške službe. Domača aristokracija, tirani, se je podredila osvajalcu in dušila svoje ljudstvo. Jonci so bili vedno bolj nezadovoljni. Nazadnje so se uprli Perzijcem, da bi dobili nazaj svojo nekdanjo neodvisnost. Vodja upornikov je bil Aristagora, miletski tiran. Za pomoč je prosil tudi Grke v matični deželi. Špartanski kralj Kleomen mu jo je odbil, češ da je Mala Azija predaleč.
-
Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani leta 490 pr. n. št. v času grško-perzijskih vojn. Grška koalicija je premagala perzijsko vojsko in s tem zavrnila prvi večji poskus Dareja I., da zavzame Grčijo.
-
-
-
-Sparta je bila vojaško organizirana država (vojaška moč na kopnem) na polotoku Peloponez, družba se je delila na plemiče, svobodne državljane in sužnje
-Atene so bila prva demokratična vladavina na polotoku Atika, družba se je delila na plemiče, demos in sužnje, vojaško moč so imeli na morju
-v peloponeških vojnah zmaga Sparta
-po Peloponeških vojnah sledi razcvet polisov in zlata doba Aten -
Po Aleksandrovi smrti so se za njegovo dediščino spopadli njegovo vojskovodje, ki so si ozemlje velikanske države razdelili. Po različnih medsebojnih spopadih je država razpadla na tri večje dele: Makedonijo in Grčijo je dobil Antigon oziroma njegovi potomci, Antigonidi. .
Ptolemaj I. Soter in Ptolemejci zavladajo Egiptu
Selevk in njegovi nasledniki Selevkidi dobijo največje, azijski del – ozemlje od Helesponta v Mali Aziji do Inde.