-
Zaradi zaostrovanja razmer je Ludvik XVI. na pobudo finančnih svetovalcev sklical državne stanove. Prvo zasedanje je potekalo v Versaillesu.
-
Za časa Ludvik XVI. je bila Francija v globoki krizi. Državna blagajna je bila prazna, gospodarska politika neuspešna in družbena nasprotja prevelika.
-
Tretji stan je sprejel prvo revolucionarno odločitev - razglasil se je za narodno skupščino.
-
Napad na trdnjavo sredi Pariza simbolizira konec absolutizma.
-
Na nočni seji narodna skupščina sprejme odpravo fevdalnega sistema.
-
Deklaracija je po vzoru ameriške Deklaracije o neodvisnosti zapisala temeljna načela pravične družbene ureditve.
-
Zaradi pomanjkanja hrane ženske vdrejo v Versailles (Maria Antonietta izreče slavni stavek - "Če nimate kruha, jejte potico.")
-
Kralj skuša pobegniti na avstrijsko Nizozemsko (današnja Belgija). Računali so na pomoč Habsburžanov, saj je bila Maria ANtonietta sestra avtrijskega cesarja Leopolda II.
-
Leopold II. in Friderik Viljem II. podpišeta izjavo, s katero izrečeta podporo francoskemu kralju in služi kot podlaga za koalicijsko vojno.
-
Z ustavo iz leta 1791 je Francija postala ustavna monarhija. Izrvšilno oblast je poleg kralja, ki je imel omejene pristojnosti pripadala zakonodajni skupščini.
-
Z napovedjo vojne HM, Francija prične boj proti konzervativni Evropi. Začne se 1. koalicijska vojna, ki traja do leta 1797.
-
Množice napadejo in zavzamejo kraljevo rezidenco sredi Pariza, Kraljevo družino preselijo v zapor Temple.
-
Kralja po napadu na Tuilerije (upor sankilotov) preselijo v Temple
-
Pariške množice so nenadzorovano vdrle v zapore in v pokolu obračunale z domnevnimi nasprotniki režima. Ubit je bilo okoli 1200 ujetnikov, med njimi tudi ženske in otroci.
-
Francoska vojska je dosegla prvo zmago nad pruskimi četami.
-
Konvent razglasi republiko (prva francoska republika, ki traja do leta 1804).
-
Revolucionarni koledarRevolucionaren koledar je leta štel od ustanovitve republike dalje. Teden je po novem imel 10 dni, odpravili so nedeljo, mesec pa je imel tri tedne. Imena so meseci dobili po svoji glavni značilnosti (npr. termidor - julij/vroči mesec,
-
Kralj naj bi izdajal vojaške načrte sovražniku (v Temple so našli skrivno omarico), zato ga obtožijo izdaje. Usmrtijo ga z giljotino.
-
rojalistična vstaja v Vandeeju
-
Jakobinski teror predstavlja temno plat revolucije. S sprejetjem zakona zoper sumljiveže je bilo obsojenih in usmrčenih več 10 000 ljudi.
-
-
V času termidorja (vroči mesec) so termidorijanci izvršili udar in obračunali z jakobinci. Življenje je izgubil tudi Robespierre.
-
Robespierre konča pod giljotino!
-
- direktorij sprejme 3. ustavo - direktorijansko ustavo.
-
Napoleonov državni udar pomeni konec vladavine 2. direktorija in konec REVOLUCIJE.
