-
V Sloveniji so se sredi osemdesetih let okrepila civilna gibanja. Oživelo je študentsko gibanje, kritično do slabih perspektiv mlade generacije in privilegijev vojske v družbi. Ekološko gibanje je odpiralo vprašanja o jedrski varnosti in nuklearki Krško ter o onesnaževanju okolja, mirovniško je pripravljalo demonstracije za mir in opozarjalo, da ima jugoslovanska vojska v času hude gospodarske krize čedalje večje načrte.
-
Po smrti Josipa Broza Tita maja 1980 so se začele kazati posledice nerešenih težav, ki so jih dotlej skrivali pred javnostjo. Ker ni bilo več močne osebnosti, ki bi s svojo karizmo prikrivala razlike v državi, je šla država iz krize v krizo. -
ZSMS je podprla številna nova alternativna gibanja , mirovniško, ekološko, za pravice istospolnih idr., mki so pod njenim okriljem dobila možnost delovanja v okviru legalnih oblik združevanja. Do spremembe politike je prišlo z zamenjavami na vrhu v letu 1986. Na vodilno mesto v ZKS je takrat prišel Milan Kučan in v stranki so prevladale reformistične sile. -
Vodja srbskih komunistov je leta 1986 postala Slobodan Milošević in prevzel 'velikosrbske' koncepte, ki jih je kot nacionalni program zapisala Srbska akademije znanosti in umetnosti v svojem memorandumu leta 1986. -
Spomladi 1988 je jugoslovanski vojaški vrh, da bi zaustavil kritike na svoj, v Ljubljani pred vojaškim sodiščem pripravil proces proti sodelavcem revije Mladina, ki je najbolj kritično in provokativno pisala o delikatnih političnih temah, tudi o neupravičenih privilegijih vojske. -
Geslo "vsi Srbi v eni državi je postavilo pod vprašaj obstoječe meje med republikami. Svoj vpliv v Jugoslaviji so srbski politiki v letih 1988-1889 okrepili z organiziranjem množičnih shodov v podporo politiki Slobodana Miloševića. Zborovanja so poimenovali "mitingi resnice".
-
-
Prve demokratične večstrankarske volitve v Sloveniji po več kot pol stoletja so bile aprila 1990. Nove opozicijske stranke so se združile v volilno koalicijo Demos, ki jo je vodil nekdanji politični zapornik in disident Jože Pučnik. -
Slovenska skupščina je, sklicujoč se na pravico naroda do samoodločbe sklenila, naj o usodi Slovenije na plebiscitu odločajo vsi njeni državljani. Na plebiscitu 23. decembra 1990 je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev glasovalo za samostojno Slovenijo, ki bi lahko bila konfederalno povezana z Jugoslavijo.