-
Obdobje od pojava človečnjakov
(prednikov današnjih ljudi) do pojava
in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98
odstotkov vse zgodovine. -
-
-
Od nastanka do vzpona prvih
civilizacij, za katere je bilo znacilno,
da so imela mesta, bila so vodena iz
središča , pojavili so se razlicni poklici,
razvile so se pisave in začel se je razvoj
tehnologije.Čas prvih civilizacij, kot so
bile egipčanske, babilonska ter kasneje
Starogrška , rimska in druge. -
Dan danes je splošno znano da so bili prve civilizacije : Egipt, Mezopotamija, Kitajska, Judovska, Indija in Feničanska, vsaka iz med njih je dopolnjevala znanje, ki ga imamo še danes ( na vseh področjih). Npr. matematika, astronomija... Za njih je bila značilna razslojena družba katero je vodil vladar. Za civilizacije rodovitnega polmeseca pa je značilno tudi zelo razvito namakalno poljedelstvo. Civilizacije so bile vedno ob vodnih virih ( reke, morja, jezero).
https://youtu.be/8llhDAPcUOs -
-
Začetek stare Grčije je povezan tudi z Minojsko civilizacijo, bila je na otoku Kreta v Egejskem morju takrat je bila kulturno in gospodarsko središče v Sredozemskem morju. Bili so polek mikenske civilizacije 1. civilizacija v Europi.
Mikenska civilizacija pa je bila na Peloponezu kulturno in gospodarsko sta bile povezane, obedve pa so tvorile kulturo Starih Grkov. -
Okoli leta 1200 pr. Kr. so se na dananje griko ozemlje naselila
nova judstva: Dorci, Ahajci (Eolci) in Jonci, ki jih s skupnim imenom
poimenujemo Grki. Njihova naselitev je povzrocila propad mikenske
civilizacije in spremenila kulturno podobo grškega ozemija. Zaradi nazadovanja v razvoju in pomanjkanja pisnih virov so zgodovinarji odobje, ki je sledilo in je trajalo do 800 pr. Kr., poimenovali temna doba. V tem obdobju so nastali Homerjevi epi -
-
Po koncu temne dobe, okoli leta 800 pr. Kr., so se na grškem ozemlju razvile mestne države ali polisi. Bile so središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja . Vsaka je bila od drugih neodvisna in je imela svoje vodstvo. V večini so imela med 5000 in 10000 prebivalcev. Vodene pa so bile lahko s 3 različnimi oblastmi.
https://youtu.be/s_oPzenKRAY -
Grčija se je v začetku 8. stoletja pr. n. št. spopadla s problemom porasta prebivalstva in vojn s Perzijci. Zato so tudi kolonizirali, vojne s Perzici pa so na koncu zmagali postali so najmošnejši v sredozemlju. Perzicev pa niso premagali s št. ampak s taktikami iz boja v boj.
-
Mesto Rim je bilo ustanovljeno okoli leta 753 pr. Kr. na griču Palatin ob reki Tiberi. Ugodna lega ob reki in bližina morja sta omogočili uspešen razvoj prvih vasi. Takrat se je iz majhne naselbina razvila majhna mestna državica ,ki jo je takrat vodil kralj.
https://youtu.be/Z9l7zCOdNNQ -
Od odstavitve kralja leta 509 pr. Kr. dalje so prebivalci Rima sodelovali pri vladanju ter nadzorovali svoje mestne države tako, da
so svoje voditelje volili. Takšno obliko vodenja države imenujemo republika. V Rimu se je republika obdržala skoraj petsto let, vse do 1. stoletja pr. Kr. v rimski republiki so imeli volilno pravico le odrasli in svobodni moški , ki so bili rimski državljani. Revnejši prebivalci so sicer imeli volno pravico, vendar niso mogli biti izvoljeni v uradniške službe. -
To je obdobje v Stari Grčiji, zmagovaje Grkov nad prezijci in obdobje do smrti Aleksandra velikega. To obdobje je tudi zaznamavalo zlato dobo Aten. Takrat so postale najmočnejše med vsemi Grki kar je vodilo v konflikt z drugimi polisi kot sta npr. Sparta in Korintom.
-
Trajale so kar 20 let. Grki so takrat sklenili in podpisali Helensko zvezo med polisi takrat sta bila najmočnejša polisa Šparta in Atene, katera sta odigrala odločilno vlogo v vojni kajti Atene so bile najmočnejša vojska na vodi Šparta pa najboljša kopenska vojska. Grki so zmagali večinoma zaradi taktike , kajti številčno so bili v podrejenem položaju. Perzijce so premagovali na kopnem na vodi...
-
Po smrti Filipa I. je makedonski kralj postal njegov sin, 20-letni Aleksander. Bil je zelo spodoben in izobražen. V številnih bitkah je makedonska vojska pod izjemnim
Aleksandrovim vodstvom osvojila Egipt, Mezopotamijo in Perzijo. Makedonija je postala svetovna država imperij ali vojaška velesila, Aleksander pa je takrat dobil naziv
Aleksander Veliki. -
Trajala je od smrti Aleksandra velikega do priključitve in delitve prostora s Rimsko republiko. Vrhunec pa je doživelo leta 146 pr. n. št. ko so Rimljani dosegli uničujoči zmago nad Grki na Peloponezu. In začelo se je obdobje Rimske Grčije.
-
Punske vojne so vojne , med Kartagino in Rimom, v resnici so 3 boji , ki so se poimenovali punske vojne. V prvi vojni je spopad potekal predvsem med mornariškimi silami , na Siciliji. Druga vojna je bila značilna predvsem po tem da so Kartažani prišli vse do Rima preko Alp. Tretja vojna pa je potekala v Kartagini, kjer so Rimljani zmagali in dokončno zmagali nad Kartagino.
-
Začela se je z porazom Grkov nad Rimljani leta 146 pr. n. št. takrat je Rimska republika zavzela Grčijo in jo uspešno branila pred ahajsko vojsko. Takrat so Rimljani zmagovali niz zmag proti Makedonski kraljevini, tako da je imela v takratnem času rimska vojska nadvlado nad celinsko Grčijo.
-
Sprva je bil Gal Julij Cezar vojaški vojskovodja, v sredini 1. stoletja pr. Kr. Pa se je tudi izkazal za sposobnega vojaškega povelnik. Njegova priljubljenost in naraščajoča moč panista bili všeč senatorjem. Ukazali so mu, naj razpusti vojsko in se vrne v Rim. Cezar je ukaz zavrnil in v spopadu porazil vojsko senata. Leta 46 pr. Kr. je zmagoslavno vkorakal v Rim in bil v senatu izvoljen za dosmrtnega konzula. Dal se je razglasiti za diktatorja, sprva za 10 let, nato za nedoločen čas.
-
Kot njegov predhodnik Julij Cezar je bil tudi on zelo priljubljen med ljudstvom. V senat je zakorakal po očetovi smrti in postal vrhovni povelnik vojske in nadzoroval državo.
Nadel si je vzdevek Avgust kar pomeni Vzvišeni. Nadzoroval je vero in javno življenje v državi in omejil je tudi moč senata. -
Z Oktavijanom je Rim postal cesarstvo. Oktavijan je zavrnil naziv cesar in je uporabljal naziv princeps ali prvi med državijani (prvi v senatu). Njegovo cesarsko obdobje zato imenujemo principat. Pred njim se se razglasil za cesarja že njegov predhodnik Julij Cezar ( njegov krušni oče). A se nje po njegovi smrti postavil na ta položaj in zavladal Rimu.
-
V prvem stoletju se je v rimskem imperiju pojavila nova vera, njen začetek je povezan z rimsko provinco Judejo. Krščanstvo je bilo sprva nepriznana vera predvsem med bogatimi ker je podpirala enakost med vsemi ljudmi in ponižnost. Bogati so jo zatirali, zato so se prvi kristjani zbirali v katakombah ( podzemne grobnice).
https://youtu.be/bVSPiQTs3EM -
Cesar Dioklecijan je bil sposoben vojaški poveljnik.
Povečal je število vojakov tako, da je najemal germanske vojake. V državi je ponovno vzpostavil mir in utrdil meje imperija. Z reformamije spodbudil gospodarstvo. Cesar Dioklecijan je neobvladljivo Rimsko cesarstvo razdelil a dva Dela, na Vzhodnorimsko cesarstvo, grško govoreči del s središčem v Bizancu in Zahodnorimsko cesarstvo, latinsko govoreči del s središčem v Rimu. Zahodni del se ni mogel več uspešno braniti pred vdori ljudstev. -
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo , je bilo takrat pretežno grško govoreče območje, za glavno mesto je imelo sedanji Istanbul, takrat se je imenoval Konstantinopel, ki je bil ustanovljen leta 667. pr. kr.
Kasneje je bila krščanska vera tudi uradna državna vera a le za obdobje enega enega cesarja. -
Cesar Konstantin Veliki je z milanskim ediktom leta 313
kristjanom zagotovil versko svobodo in s tem ukinil preganjanje kristjanov. Dal je zgraditi mnoge cerkve in podpiral je krščansko cerkev. Cesar Teodozij je leta 395 razglasil krščanstvo za uradno vero. Politeizem pa je bil takrat že prepovedan.
https://youtu.be/DvZXQ_3613g -
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je pomenil kaos, od takrat naprej so bila pozabljena in zavržena številna znanja, kar je v zgodovini zapisano kot konec starega veka, Zahodno Rimsko cesarstvo pa je seveda razpadlo zaradi vdorov številnih ljudstev, na severu Germanska ljudstva kot konec in dokončni propad pa je znan udor Hunov v Rim.
https://youtube.com/shorts/h16UHLkrnJc?feature=share -
Začelo se je s preseljevanjem
ljudstev in propadom rimske države
/Nastale so nove drlžave, prebivalstvo
se je preživljalo predvsem s
kmetijstvom. V gradovih so živeli
vitezi.Čas vzpona krščanstva
razvoja mest in obrti. -
Dan danes je največja zgodovinska zasluga cesarja Justinijana, saj je pod njegovo vladavino Bizanc doživel svojo zlato dobo dal je urediti rimsko pravo, prevzel je vodstvo in odgovornost za urejanja in zbiranje zakonov, s tem je svetu rešil pomemben dosežek antične kulture oz. Antične dobe.
-
V Islamu verujejo, da da se je bog preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu, zečetek štetja v islamu pa se začne leta 622.
https://youtu.be/mzei-IsrMxM -
Karantanija je bila 1. staroselska slovenska državna tvorba, nastale je v 7. stoletju, njeno jedro je bilo v Osrednji Koroški, središče pa je bil Krnski grad. Kot kneževina je ostajala od sredine 7. do sredine 8. stoletja. Prebivalci v nje so se delili na sužnje, svobodne kmete, koseze, in najvišji sloj plemiči ter knez. Od takrat je ohranjen tudi knežji kamen ( za ustoličevanje kneza).
-
Je zgodovinski proces , kjer se je krščanska vojska borila proti Islamski, potekalo je ne Iberskem polotoku ( na območju današnje Španije in Portugalske ) in je trajalo kar 780 let. Takrat je ponovno na polotoku potekala menjava verstva, bila je potreba po izgonu muslimanov.
-
Karel veliki je bil sprva kralj Frankov nato pa je nadaljeval z vladanjem in kasneje postal cesar- cesar je bil od leta 800 do 814 pred tem pa je bil frankovski kralj 32 let. Postal je 1. cesar po 300 letih propada Rimskega cesarstva, združil je večino Zahodne Evrope in s tem dosegel največji obseg Frankovskega cesarstva, s tem pa je postavil tudi temelje svobodne Nemčije in Francije.
https://youtu.be/jwVF_9ZnG_s -
veliko shizmo imenujemo tudi vzhodni razkol in je poimenovanje za razkol rimokatoliške cerkve in pravoslavne cerkve. Vzrok je bil v razliki v jezikih in pa premika prestolnice cerkve iz Rima v Konstantinopel, ter pa vodenja cerkve (število patriarhov ter vmešavanja papeža v politiko).
https://youtu.be/EWOpn8tRBME -
Križarske vojne so bile vojne med kristjani in muslimani za sveto deželo Jeruzalem, Papež Urban II. je pozval za 1. križarsko vojno katere glavni cilj je bil zagotoviti dostop kristjanov do svete dežele. Trajale so kar 200 let med tem je bilo 6 manjših vojn za Sveto deželo.
-
Humanizem je bilo filozofsko in kulturno gibanje, ki je zajemalo predvsem po Evropi.
V ospredju humanistov je bilo zanimanje za človeka in življenje na tem svetu. Renesansa je del evropske zgodovine , ki predstavlja prehod med srednjim in novim vekom. -
Celjsko grofi so bili slovenska kneževina, katera je imela v lasti oz. upravljanju veliko zemlje na Slovenskem, konec njihove dobe pa je predstavljala pogodba z Habsburžani v kateri so po bojevanju napisali, da tista kneževina , ki prva izumre in nebo imela moškega potomca prevzame drugo. In to se je res zgodilo tako se je končal čas Celjskih grofov, Habsburžani pa so postali še močnejši.
-
Poimenovali so jo tudi črna smrt in je bila do sedaj najsmrtonosnejša epidemija do sedaj. Najbolj je bila razširjena po Zahodni Evraziji in severu Afrike. Povzročila je od ker 100-200 milijonov smrti. Največji obseg in smrtnost pa je dosegla med letoma 1347 in 1351. V Evropi je prepolovilo št. prebivalstva. Edino mesto, ki je takrat že imelo ukrepe je bilo Dubrovnik ( imel je karanteno).
https://youtu.be/VA_BE1TN3mc -
Na slovenskem so je začeli v 15. stoletju in so trajali do 16. stoletja, prvič so Turki prišli na slovensko ozemlje leta 1408, končali pa so se leta 1593 ko so čete premagale Turke pri Sisku. Turki so v času upadanja požigali vasi, pobijali ljudi, mlade fante pa so ugrabljali in jih vzgajali za svoje vojake janičarje, ostale ljudi pa so ugrabili in odpeljali za sužnje.
-
Johannes Gutenberg je bil nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, ki je v sredini 15. stoletja izumil tiskalni stroj. Vzrok za izum je bila potreba po knjigah, a je bila ročna izdelava preveč draga in zamudna, zato si knjige navaden človek ni mogel privoščiti.
https://youtu.be/FBcS4SX1Kso -
Sultan Mehmed II. Fatih je zavzel Carigrad (Konstantinopel), s čimer se je končalo Bizantinsko cesarstvo. Za številne zgodovinarje (predvsem v Turčiji) zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka. Obleganje mesta se je začelo 6. aprila 1453. Na strani Osmanskega cesarstva se je borilo okoli 80.000
vojakov s podporo približno 100 ladij, mesto pa je branilo približno 10.000 bizantinskih, beneških in grških vojakov.
https://youtu.be/8W0OTGQEY8E -
Za nas so najbolj pomembni kmečki upori na Slovenskem, kjer so potekale okoli 250 let potekali so zaradi nestrinjanja kmetov nad zahtevanjem fevdalcev vedno večjega davka iz naravnih virov v denarni vir, katerega kmetje niso mogli zagotoviti oziroma zelo težko. Za slovensko območje so najbolj pomembni:
• Tolminski kmečki upor -1713
• Drugi slovenski kmečki upor -1635
• Hrvaško-slovenski kmečki upor -1572/1573
• Slovenski kmečki upor -1515
• Koroški kmečki upor -1478 -
Kolumb je bit trgovec v Sredozemskem morju in je po pomoči kralice hotel priti do Indije okoli Zemlje, kajti trdili so da je Zemlja okrogla. In tako je prišel do Amerike, njene prebivalce pa je tako poimenoval po Indiji. Odkritje Amerike je tako prineslo dobre in slabe spremembe.
https://youtu.be/H6FMR0KHnRU -
Obdobje velikih geografskih odkritij,
razvoja znanosti in kritičnega
razmišljanja, velikih političnih
sprememb,številnih izumov in
uveljavitve strojne proizvodnje. -
Reformacija je bila versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, njen glavni cilj je bil izboljšave in preureditev rimskokatoliške cerkve. Njen začetnik je bil Martin Luther, ki je na vrata cerkve v mestu Wittenberg nabil 95 tez, v zahtevo spremembe ureditve cerkve...
https://youtu.be/Ihb8XR0BnIQ -
Slovenski narod je leta 1550 dobil prvi dve knjigi v slovenščini in ti sta bili Abecednik in Katekizem, napisal jih je Primož Trubar in je prvi korak Slovencev, da se naučijo slo. jezika in pisave. S tem je tudi postavil načela za pravopis sodobne slovenščine.
https://youtu.be/3JbEeLPJkyQ -
Augsburški verski mir je med drugimi tudi listina, ki so jo podpisali leta 1555 v državnem zboru v Augsburgu. Glavno v listini je bilo čigar dežela — tega vera, kar je pomenilo da je moram biti podložnik iste veroizpovedi kot njegov gospod.
https://youtu.be/qxkx44BEe78 -
Prva slovenska slovnica so bile Zimske urice napisane so bile v latinščine a so prve , ki učijo o slovenski slovnici, napisal jih je Adam Bohorič. Istega leta je bilo tudi prevedeno sveto pismo, ki je pozitivno vplival ja slovensko književnost, saj je bilo v večini vse povezano s krščanstvom, zato se je pismenost in želja po učenju slovenskega jezika še bolj širila, prevedel pa jo je Jurij Dalmatin. -
Ludvika XIV. se imenuje tudi sončni kralj in pod njegovo oblastjo v Franciji ni bilo toliko uporov med plemiči titi nižjem slojem. Absolutizem je režim popolne oblesti brez vpliva plemstva nad odločitvami, to je v Evropi v 16. in 17. stoletju prevladujoča oblika vladanja.
-
Začelo se je konec 17.stoletja v Evropi in je miselno-filozofsko gibanje, višek pa je doživelo v 18. stoletju v Franciji, začelo se je z znanstveno revolucijo v 16. in 17. stoletju, z znanstvenem preučevanjem , ki je temeljilo na opazovanju, preizkušanju in dokazovanju.
-
Marija Terezija je bila razsvetljena absolutistka , katere namen je bil modernizirati državo, upravo, izvajati reforme… izhaja iz Habsburške monarhije, ki je bila takrat najpomembnejša monarhija v srednji Evropi.
-
Za prvo revolucijo je značilna predvsem zelo dobra organizacija dela prvič so začeli izdelovati izdelke na večja števila začeli so uporabljati stroje in to je tudi obdobje velikih socialnih in predvsem gospodarskih sprememb. Povečala se je uporaba el.energije in izdelki so se cenili.
-
ZDA so bile pred državo, ki jo danes poznamo 13 britanskih kolonij, ki so leta 1776 razglasile svojo neodvisnost. Leta 1788 pa so s sprejemom Ustave razglasile suvereno državo , belci so se nato selili zahodno in tako priključevale regije… nazadnje sta bile priključene Aljaska in Havaji. -
Francoska revolucija je bilo obdobje sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in pomenilo preobrat ne samo v Franciji ampak po celi Evropi. Posledice revolucije so bile potrebe po reformah v 19. stoletju monarhija in cerkev sta izgubile moči in uvedli so demokracijo ali nacijonalizem.
-
Napoleon je bil vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovani razsvetljrni monarhiji.
https://youtu.be/uC8TK7GH85o -
Ilirske province je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji. Napoleon je Province ustanovil iz strateških in gospodarskih razlogov. Province formalno niso bile del Francoskega cesarstva, vendar so mu bile povsem podrejene. Glavno mesto je bila Ljubljana. -
Metternichov absolutizem je obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I., ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom. Največ pozornosti je namenil zunanji politiki. Držal se je načel, ki jih je sklenila Evropa na Dunajskem kongresu. Zavedal se je, da so spremembe nujne, odprava fevdalizma, večanje vlog meščanstva pa tudi sprostitev narodnih gibanj. Teh se je najbolj bal, zato je uvedel cenzuro. -
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana. -
Franc Jožef se je rodil kot najstarejši sin nadvojvodu Francu Karlu. Ker je bil njegov stric, cesar Ferdinand nesposoben, njegov oče pa skromen in upokojen, je nadvojvoda Franca vzgojila mati kot bodočega cesarja. Francu Jožefu so se kmalu pridružili še trije bratje: nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan, nadvojvoda Karel Ludvik, in nadvojvoda Ludvik Viktor. Pri starosti 13 let je nadvojvoda Franc začel svojo kariero kot polkovnik v avstrijski vojski.
-
Zedinjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
https://youtu.be/D-kQdf-kg4E -
Bachov absolutizem, je dobil ime po takratnem notranjem ministru Aleksandru Bachu. Državni zbor v Kromerižu leta 1848 je pripravljal osnutek ustave, ki je temeljila na liberalnih tezah. Ustava ni bila sprejeta in državni zbor je bil razpuščen. Leta 1849 je takratni cesar Franc Jožef I. razglasil, v tajnosti pripravljeno, OKTOIRANO USTAVO. Leta 1851 je cesar ukinil ustavo, ker želi zavladati le s pomočjo ministrov in birokracije. -
V drugi industrijski revolucije se je glavni preskok zgodil pri napredovanju iz parnih strojev na motorje z notranjim izgorevanjem, tako je namesto premoga glavno vlogo v industriji prevzela nafta. Velike spremembe je ta revolucija prinesla tudi v ZDA ( izboljšanje kmetijstva, prometa, povzročila preseljevanje...)
-
Ameriška državljanska vojna je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. Aprila 1861 je izbruhnila državljanska vojna, ki je bila zelo krvava in gospodarsko uničujoča, saj je Združene države Amerike stala več mrtvih (več kot 600.000). -
1847 je Karel Albert, kralj Sardinije, uradno priključil vsa posestva Savojske dinastije. Ogromno ozemlje se je imenovalo Kraljevina Sardinija. Zedinjenje Italije je v bistvu pomenilo priključitev raznih držav in državic, ki so se nahajale na Apeninskem polotoku, Kraljevini Sardiniji. Z osvojitvijo Kraljevine Dveh Sicilij in dobrega dela Papeške države in po plebiscitih, je Sardinija 1861 zavladala skoraj celotnemu polotoku in se preimenovala v Kraljevino Italijo.
https://youtu.be/vHLWQnaAQfs -
Avstro-Ogrska je bila ustanovljena z nagodbo o preoblikovanju avstrijskega cesarstva v dvojno monarhijo, ki so jo cesar in madžarski politiki sklenili v začetku leta 1867. V skladu z njo je Ogrska že februarju 1867 dobila nov državni zbor, junija 1867 je bil Franc Jožef kronan za ogrskega kralja. Na pretežno poljedelskem Ogrskem, kjer je gospodarski razvoj precej zaostajal za razvojem v Cislajtaniji, je bila vsa politična moč v rokah madžarskega plemstva. -
Nemške dežele so bile povezane v ohlapno Nemško zvezo, najpomembnejši v njej sta bili Avstrija in Kraljevina Prusija. Dva programa: malonemškega (združitev Nemcev brez Avstrijskega cesarstva) in velikonemškega (združitev Nemcev pod vodstvom Avstrije). Prusija je najprej združila severne nemške države (1866), ki so cesarstvo v vojni s Francijo podprle južne nemške države. Januarja 1871 je bilo razglašeno združeno Nemško cesarstvo. Pruski kralj Viljem I. je postal nemški cesar. -
Bil je Slovenec, ki se je po 1. svetovni vojni boril za severno mejo, bil je tudi slovenski pesnik predvsem pa vojaški general.
-
Atentat na Franca Ferdinanda ( prestolonaslednika ) in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu. Izvedel ga je Gavrilo Princip, pripadal je teroristični organizaciji črna roka, katere glavni cilj je bil odcepiti južnoslovanske pokrajine od Avstro-Ogrske in ustanoviti Jugoslavijo. Atentat je bil tudi eden glavnih razlogov za začetek 1. svetovne vojne, takrat je Avstro-Ogrska je takrat napovedala vojno Srbiji. -
Prva vojna se je uradno začela s atentatom na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika, ko je AO napovedala vojno Srbiji. V prvi svetovni vojni so se države delile na antantne sile sprva so sodelovale Francija, Rusko cesarstvom in Združenim kraljestvom kasneje pa se jim je pridružila tudi ZDA in Italija, v centralnih silah pa so sodelovale Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Končala se je 11.11.1918 s podpisom premirja.
-
Potekala je od Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Začelo se je 23. maja 1915, ko so italijanske enote prestopile mejo ter začele napredovati v notranjost takratne Avstro-Ogrske. AO je takrat skupaj z zavezniki (Nemci) začela načrtovati preboj v dolini Soče. 24. oktobra 1917 so avstro-ogrske in nemške enote sprožile 12. soško bitko, ki jo imenujemo tudi čudež pri Kobaridu. V Soški fronti jer sodelovalo tudi veliko Slovencev
-
Ruska revolucija je v resnici skupek revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do V drugi oktobrski revoluciji (novembra po gregorijanskem koledarju) je bila začasna vlada odstranjena in nadomeščena s komunistično vlado boljševikov. Februarska revolucija je potekala v kontekstu težkih vojaških neuspehov na vzhodni fronti v času prve svetovne vojne, ki je pustila večino ruske armade v stanju uporov, osredotočena okoli mesta Petrograd, zato se revolucija ni hitro zadušila. -
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem
vzpona demokracije, varovanja človekovih
pravic, mednarodnega povezovanja, tudi
razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane
proizvodnje. -
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine SHS. Uradno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov ali okrajšano tudi Država SHS. Nastala je 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. -
Potekala je po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 32 držav, vendar so glavne odločitve sprejemali veliki štirje: Woodrow Wilson - predsednik ZDA , David Lloyd George - ministrski predsednik Združenega kraljestva, Georges Clemenceau - ministrski predsednik Francije in Vittorio Emmanuel Orlando - ministrski predsednik Italije. Sprejeli so 14 točk katere so bile večinoma posvečene Nemčiji in v dobro zaveznikom.
-
V Evropi so se imenovala zlata 20. leta v Ameriki pa Brneča dvajseta, začelo se je leta 1920 ko so tuje naftne družbe začele delovati v Venezueli, ki je postala druga največja proizvajalka nafte na svetu. Končala pa so se z uničujočim zlomom borze Wall Streeta oktobra 1929 se na splošno obravnava kot znanilec blaginje ob koncu dvajsetih let prejšnjega stoletja v Severni Ameriki in Evropi.
-
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije. Madžarska je izgubila več kot dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še ogrsko ter približno dve tretjini prebivalcev Ogrske, -
Koroški plebiscit, ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo po 1. svetovni vojni. Plebiscit je potekal v 2 delih ampak je zaradi slabše propagande Jugoslavija/Slovenija izgubila velik del ozemlja. -
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je tudi imenoval režim. Vključevala je oblikovanje enopartijske totalitarne policijske države; hitra industrializacija; teorija socializma v eni državi; kolektivizacija kmetijstva; zaostritev razrednega boja v socializmu; kult osebnosti in podrejanje interesov tujih komunističnih strank interesom Komunistične partije Sovjetske zveze.
-
Fašizem je bil politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945. V republiki je fašizem prepovedan, trajalo je torej vsega 22 let. Ideologija fašizma se je pozneje razširila tudi na druge države najbolj pa na Nemčijo
-
Začela se je z uničujočim zlomom borze Wall Streeta oktobra 1929, zaradi tega je nastala gospodarska kriza ki je je iz največje gospodarske sile prenesla tudi na Evropo oz, ves stari svet. -
To obdobje se je imenovalo tudi Tretji rajh ali Velikonemški rajh je ime za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, ki je prišel na oblast leta 1933. Nemčiji je vladal vse do maja leta 1945 ko je Nemčija kapitulirala.
-
Španska državljanska vojna ali Španska revolucija je bila državljanska vojna, ki je potekala med leti 1936 in 1939 med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih... in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil Francisco Franco
-
Vojna se je začela 1. septembra 1939 z nemško invazijo na Poljsko in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani Združenega Kraljestva, Francije in večino držav Britanskega imperija ter Commonwealtha, sodelovalo je več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Končala pa se je 2. september 1945.
-
Napad na Jugoslavijo imenovan tudi aprilska vojna je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in dal ukazati nemudoma napasti Jugoslavijo. -
Po porazu Avstro-Ogrske in Centralnih sil sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (s kratico Država SHS) z glavnim mestom v Zagrebu. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. Jugoslavija je kasneje razpadla leta 1992.
-
Po porazu Avstro-Ogrske in Centralnih sil sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (s kratico Država SHS) z glavnim mestom v Zagrebu. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo.
-
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. Zgodovinarji se ne strinjajo v celoti glede začetne in končne točke hladne vojne, vendar se običajno smatra, da obdobje traja od razpada Sovjetske zveze.
-
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Južnokorejska vojska na napad ni bila pripravljena, zato se je umaknila na skrajni jug Korejskega polotoka. Tam je ostala vse dokler ji na pomoč niso priskočile ameriške enote iz bližnje Japonske in ZDA.
-
To je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. ESPJ je bila prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nadnacionalizma in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije. -
je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta.
-
To je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija. -
Evropska skupnost je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. Besedo ekonomska so odstranili z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, hkrati pa je Evropska skupnost takrat efektivno postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti. -
je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962. Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike.
-
je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže. Vojna je nastala kot posledica političnih in vojaških razmer med hladno vojno, v kateri si je komunistični Severni Vietnam želel priključiti kapitalistični Južni Vietnam, ki je bil pod političnim in vojaškim vplivom ZDA.
-
- vesoljska odprava se je imenovala Apollo 11 in je bila 1. uspešna človeška posatka na Luni.
-
Zgodilo se je 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. -
Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. Volitve za 80 delegatov zbora združenega dela so potekale 12. aprila, ko so bile tudi občinske volitve. Volilno pravico je imelo 1.4M volivcev. Volilna udeležba je bila 83,5%. Na volitvah so večino glasov prejele stranke, združene v koalicijo DEMOS. -
Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. Volitve za 80 delegatov zbora združenega dela so potekale 12. aprila, ko so bile tudi občinske volitve. Volilno pravico je imelo 1.4m volivcev. Volilna udeležba je bila 83,5%. Na volitvah so večino glasov prejele stranke, združene v koalicijo DEMOS. -
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju ali R. Slovenija postane samostojna, po Zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je 6. decembra 1990 sprejela Skupščina Republike Slovenije, se je morala za uspeh plebiscita o vprašanju pozitivno opredeliti več kot polovica vseh volivnih upravičencev. -
Denacionalizacija je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz. državnega v privatni sektor. Izraz se lahko nanaša na popoln prenos kakršnekoli državne lastnine. Obratni postopek je nacionalizacija. Večji denacionalizacijski postopki v Sloveniji kakor tudi drugod v bivših republikah Jugoslavije so bili izvedeni po osamosvojitvi oz. razpadu takratne Jugoslavije.
-
Dan samostojnosti in enotnosti je državni praznik v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo 26. decembra in je dela prost dan. Ta dan obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990, 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije. -
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
-
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991. Vsebuje 176 členov (ki so razdeljeni v deset sklopov. -
Je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja pravni sistem. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, dobrin, storitev in kapitala v okviru notranjega trga, uveljavljanje zakonov pravosodja in notranjih zadev, skupnega sklepanja trgovskih sporazumov, skupne kmetijske politike, ribolovstva ter regionalnega razvoja. Znotraj Schengenskega območja nadzor potnih listov ne poteka več. -
Na referendumu so volivci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva. -
Od 1. maja 2004 je Slovenija polnopravna članica EU. Poleg finančnih in razvojnih prednosti članstva v EU so se slovenskim državljanom si odprle možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah, izredno poenostavljeno je tudi potovanje znotraj EU po vstopu Slovenije v Schengensko območje. -
Je postala skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka. -
Dolgotrajna finančna kriza v Evropi, ki je najbolj izrazita v deželah evroobmočja in je v akutno fazo prešla sočasno s finančno krizo v ZDA in nekaterih drugih državah po letu 2008. Finančna kriza je povzročila gospodarski zastoj v svetovnih razsežnosti, z zmanjševanjem proizvodnje in zaposlenosti, ter je prerasla v globoko družbeno-politično krizo. Svetovno gospodarsko krizo z začetkom 2008 po globini in obsegu lahko primerjamo le z veliko gospodarsko krizo v tridesetih letih 19. stoletja.
-
Epidemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Zdravstveni sistemi so doživljali zlot ne samo v Sloveniji ampak po celem svetu