-
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava uveljavitje kmetijstva. Obsega 98% vse zgodovine.
-
Prve civilizacije so nastale okoli leta 3500 v Mezopotamiji(ob reki Evfrat in Tigris) in v Egiptu(reka Nil).
Nastala so prva mesta in družbe ter prva pisava. Uporabljali so reke za namakalno poljedelstvo. Nastali so prvi sloji(kmetje, plemstvo, uradništvo, vojska). Začeli so matematiko in pravo ter astrologija in astronomija. -
Po koncu prazgodovine nastajajo prve civilizacije v Mezopotamiji (danes Irak). Nastane družba in znanost. Konča se z propadom Zahodnega Rimskega cesarstva.
-
za Predhomersko dobo so značilne dve civilizacije in sicer Minojska civilizacije in Mikenska civilizacija.
Minojska civilizacija je obstajala on otoku Kreta v Egejskem morju, bili so vojaška družba in tudi trgovci. Okoli leta 1450 pred našim štetjem so jih zamenjali Mikenci, ki so bili prva napredna civilizacija v Grčiji. Bili so umetniki. Razvijali so tudi v smeri inžinirstva in arhitekture. Imeli so kralja, znan kot anaks. -
Začne se po koncu mikenske civilizacije in konča ob prvih polisih. Po razpadu mikenske civilizacije so bila vsa večja mesta zapuščena ali uničena. Zaradi lakote so se iz revnejših mest preselili. Takrat je umetnost postala bolj geometrijska. Bile so pogoste invazije od Dorcev iz severa.
Link -
Grški polisi so se pojavili proti koncu Grške temne dobe. Pojavili so se zaradi naravnega reliefa, saj so se tam zbirali ljudi (griči, morja). Polisi so postali središče grškega življenja in so omogočili razvoj politične filozofije in umetnosti, kot so tragedije in komedije. Link -
Arhaična Grčija je obstajala od prvih olimpijskih iger leta 776 pr. n. št in do grške zmage nad Perzijo.
Zaradi rasti prebivalstva se je Grška kulture širila po Sredozemlju. Nastali so polisi, mestne države. Vladarji so bili Tirani in po tem so se pojavile prve demokracije. Takrat so bili zapisani Ilijada in Odiseja. Največji polisi so bili Atene in Šparta -
Rim je bil ustanovljen leta 753 pr. n. št. Po legendi Po legendi sta ga ustanovila brata Romul in Rem. Rim je bil prvotno majhna vasica ob reki Tibera, ki se je kmalu razširila v pomembno središče trgovine in politike. Rim je bil sprva vladan s strani kraljev, vendar so leta 509 pr. n. št. Rimljani ustanovili republiko, kjer so vladali izvoljeni uradniki.
Link -
Trajalo je od 509 pr. n. št. od ustanovitve republike do 27 pr. n . št. in končalo se je z ustanovitvijo cesarstva. Republika je temeljila na demokraciji in so imeli tri veje oblasti: zakonodajno, izvršilno in sodno. Voditelji so bili konzuli, ki so vodili za enoletni mandat. V času vojn je senat lahko izbral diktatorja. Rimska republika je bila znana po svojem pravu in politični kulturi. Rimljani so razvili sodni sistem, ki je bil temelj demokracije in pravne države.
-
Začelo se je z grško zmago proti Perzijcem in končalo se je z smrtjo Aleksandra Velikega. Bil je vrhunec grške kulture in umetnosti. Zaradi moči Aten so se začele Peloponeške vojne z Šparto, kjer je zmagala Šparta. Takrat je bil tudi začetek filozofije, ki sta jo ustanovila Aristotel in Platon.
Zaradi tega, ker je od vojn Grčija šibka je prevzel oblast Makedonski kralj Filip II. Njegov sin Aleksander Veliki je osvojil celotno Perzijo -
Grško-perzijske vojne so bile serija vojaških spopadov med antično Grčijo in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Grško-perzijske vojne so bile pomembne zaradi njihovega vpliva na zgodovino Zahodne civilizacije, saj so Grki s svojo obrambo uspeli ohraniti svojo neodvisnost in svobodo. Vojne so tudi pomagale Grčiji razviti vojne taktike in opremo.
Link -
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj, rojen leta 356 pr. n. št. in umrl leta 323 pr. n. št. Postal je znan po svojem osvajalskem pohodu, ki je trajal od leta 334 pr. n. št. do njegove smrti. Pod njegovim vodstvom je Makedonija osvojila Perzijo, Egipt in del Indije. Po sebi je poimenoval veliko mest, najboljši primer tega je mesto Aleksandrija v Egiptu. Aleksander je bil izobražen pod vodstvom Aristotla in je bil znan po svoji viziji, da bi združil različne kulture pod en imperij
-
Začela se je z smrtjo Aleksandra Velikega in končala se je z vključitvijo Grčije Rimski republiki.
Po smrti Aleksandra Velikega so se njegovi generali borili za ozemlje, ki jo je osvojil. Te vojne so se imenovale vojne diadohov. V tem obdobju so bile zaporedne vojne z Šparto.
Makedonija je postala šibka in moč Rima se je povečala.
V grško govorečem svetu je pomen Grčije znižal, centra helenističnega sveta sta bili Aleksandrija in Antiohija.
Link -
Dogajale so med 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Bili so vojne med Rimsko republiko in Kartagino. Kartagino je vodil general Hanibal, ki je bil znan po prehodu čez Alpe z sloni. Te vojne so razširile Rimski imperij po sredozemlju in severni Afriki. Vojne so se končale s uničenjem Kartagine.
Link -
Začela se je z porazom pri bitki pri Korintu.
Rim dokončno okupira Grčijo pri bitki pri Akciju in okupirajo Aleksandrijo. Rimsko obdobje grške zgodovine se je nadaljevalo s cesarjem Konstantinom Velikim in sprejetjem Bizanca za glavno mesto Rimskega cesarstva.
Grki so zelo vplivali na rimsko kulturo, Rimska umetnost se je zgledovala po delih Homerja.
https://www.youtube.com/watch?v=v5q1rerf-qw -
Gaj Julij Cezar je bil Rimski diktator vojskovodja in zgodovinar. Bil je nadarjen vojskovodja. Bil je izvoljen guverner Galije in v senat. Nato je zavladal Rimu z dvema politikoma. Kasneje je bil izvoljen konzul. Zaradi nesporazumov z drugimi politiki je prišlo v Rimo do državljanske vojne. Vojno je zmagal in kasneje ga je zaradi njegove moči senat ubil. Bil je eden od najpomembnejših vladarjev Rimskega imperija.
-
Gaj Oktavijan Avgust je bil Rimski cesar in posvojeni sin in nečak od Gaj Julija Cezarja. Leta 43. pr. n. št. je prevzel oblast v Rimu in postal prvi Rimski cesar. Kot Rimski cesar je osvojil Egipt, Španijo in Izrael. Uvedel je tudi nove zakone, ki so okrepile cesarsko oblast in zagotovile stabilnost v rimskem imperiju. Zaradi svojih reform in vodstvene sposobnosti je Avgust postal zelo priljubljen med ljudmi. Vladal je do svoje smrti leta 14.Link
-
Rimsko cesarstvo se je začelo leta 27 pr. n. št., ko je Gaj Oktavijan prevzel oblast v državi po državljanki vojni. Oktavijan je bil sin Julija Cezarja, ki je leta 44 pr. n. št. postal diktator Rima. Cesarstvo je bilo znano po svoji vojaški moči in velikih osvojitvah, kot so osvojitev Britanije, Egipt, Španija in dokončno Grčija. Bilo je razdeljene na province, ki so jih vladali guvernerji.
-
Krščanska vera se je začela v prvem stoletju v Judeji, pod rimsko oblastjo. Krščanstvo izhaja iz judovske vere in temelji na življenju in naukih Jezusa Kristusa, sin boga.
Jezus naj bi se rodil okoli leta 6 pr. n. št. in je bil Jud. Jezus je imel drugačno mišljenje od drugih Judov, zato je bil aretiran in križan. Njegovi sledilci, imenovani kristjani, so začeli širiti njegovo sporočilo po Palestini, Siriji, Egiptu in drugih delih rimskega imperija.
Link -
V Poznem tretjem stoletju je cesar Dioklecijan razdelil Rimski imperij na vzhodni in zahodni del. To je naredil da je prinesel Rimskemu imperiju več stabilnosti, ker je v tretjem stoletju bila v Rimu gospodarska kriza. Leta 324 sta se dve polovici povezali skupaj. Leta 330 je Konstantin Veliki preimenoval mesto Bizanc v Konstantinopel in ga poimenoval za glavno mesto Rimskega cesarstva. Teodozij Veliki je leta 395 za vedno razdelil Rimsko cesarstvo na Vzhodni in Zahodni del. -
Bizantinsko cesarstvo je bil vzhodni del Rimskega cesarstva, glavno mesto je bilo Konstantinopel. Bila je največja kulturna gospodarska in vojaška sila v Evropi. Glavni jezik je sprva bila latinščina ampak jo je sčasoma zamenjala grščina. Po razpadu Rimskega cesarstva leta 476 je postala svoja država. Med vladavino Justijana I. je cesarstvo pridobilo velik del prejšnjega Zahodnega Rimskega cesarstva. Obstajalo je okoli tisoč let doklej ga ni zavzelo Osomansko cesarstvo leta 1453.
-
Leta 313 je Konstantin Veliki izdal Milanski edikt v katerem je razglasil versko svobodo čez celo cesarstvo. Leta 380 pa je cesar Teodezij I. izdal Solunski edikt v katerem je razglasil Krščanstvo kot glavno vero. -
V 3. stoletju je Rimsko cesarstvo začelo razpadati zaradi gospodarskih in političnih kriz, ki jih je oslabilo. V 5. stoletju so barbari večkrat napadli Rimsko cesarstvo z namenom da bi ga zavzeli. Leta 476 je germanski kralj Odoaker odstranil Rimskega cesarja iz prestola. S tem je postal prvi kralj Italskega kraljestva.
Link -
Začne se z propadom zahodnega Rimskega cesarstva in konča z odkritjem Amerike.
Razdeli se na tri obdobja:
Zgodnji - 6. stoletje - 12. stoletje
Visoki - 1050 - 1200
Pozni - 1200 - 1492 Razvijejo se nove države in kulture ter šole in univerze, križarstvo in kraljevine. -
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565 n. št. Bil je eden najpomembnejših vladarjev bizantinskega cesarstva ter je znan po svojih velikih vojaških in pravnih reformah. Napisal je kodeks Justinianus, ki je vključeval zbirko zakonov in pravnih načel, ki so se uporabljali v bizantinskem cesarstvu in so bili osnova za sodno prakso po vsem svetu. Pod njegovo oblastjo je ponovno osvojil dele prejšnjega Rimskega cesarstva.Link
-
Leta 570 se je rodil prerok Mohamed. Pri starosti 40 let je doživel obisk od angela Gabriela in prejel od Boga svoje prvo razodetje. Po tem dogodku je Mohamed začel širiti njegovo vero. S tem je dobil vernike ampak mu je tudi prineslo sovražnike. Zaradi tega se je leta 622 preseli iz Meke v Medino, ki zaznamuje začetek Islamskega koledarja. Mohamed je združil plemena v Medini in po njegovi smrti se je vera razširila po Arabskem polotoku.Link -
Karantanija je bila zgodovinska slovanska kneževina, ki je obstajala med 623 in 828 na ozemlju današnje Slovenije in Koroške. Karantanija je bila ustanovljena v drugi polovici 7. stoletja pod vodstvom kneza Valuka. V 8. stoletju je Karantanija postala ena od najpomembnejših političnih sil na območju srednje Evrope. V 9. stoletju je Karantanija postala del velikega frankovskega cesarstva in vključena v Bavarsko. Kljub temu so se Karantanci uspeli ohraniti kot ločena politična in kulturna enota.
-
Rekonkvista je bilo obdobje v zgodovini Španije, ki se je začelo leta 711 in je trajalo do leta 1492. Gre za proces, v katerem so se krščanski kraljestva na Iberskem polotoku borila proti močnemu islamskemu vladarstvu, ki je bilo ustanovljeno po arabskih osvajanjih v 7. stoletju. Končalo se je leta 1492, ko je Kraljevina Kastilja osvojila Granado, zadnje močno utrjeno mesto pod muslimanskim vladarstvom. To je bilo obdobje zgodovine, ki je močno zaznamovalo Španijo in njeno kulturo.
-
Karl Veliki je bil eden od največjih vladarjev v zgodovini Zahodne Evrope. V svojem življenju je vladal nad ogromnim ozemljem, ki je zajemalo današnjo Francijo, Nemčijo, Italijo in del Španije. Njegovo obdobje vladanja je bilo zaznamovano s številnimi vojnami, reformami in kulturnim razcvetom. Leta 800 je bila papeževa oblast ogrožena, zato se je obrnil na Karla, da bi ga zaščitil. V zameno je papež Karla povabil v Rim, kjer ga je okronal za cesarja.
-
Veliki shizma ali razkol v krščanstvu je bil pomemben dogodek, ki se je zgodil leta 1054, ki je razdelil krščansko cerkev na dva dela. Zgodilo se je zaradi razlike med teološkimi vidiki na Krščansko vero med zahodno in vzhodno cerkvijo. Do razkola je prišlo leta 1054, ko je bil konstantinopelski patriarh Mihael Kerularij izobčen iz Krščanske cerkve v Vatikanu. -
Križarske vojne so bile vojaške kampanje, ki so potekale med 11. in 13. stoletjem med krščanskimi in muslimanskimi silami.. V 11. stoletju so muslimanske sile osvojile Jeruzalem, ki je bil takrat sveto mesto krščanstva zato je papež Urban II. leta 1095 pozval krščansko Evropo, naj se pridruži križarski vojni za ponovno osvoboditev Jeruzalema. Prva križarska vojna je bila uspešna in krščanske sile so osvojile Jeruzalem. Ostale so bile večinoma ne uspešne.
-
-
Humanizem se najprej pojavi v Italiji v 14. stoletju, poudarja človeka in ne boga. Vplivalo je na znanost in filozofijo. Čez čas se razširi po ostalih dele Evrope.
Renesansa se je istočasno začela v Italiji. Osnova renesanse je bila različica humanizma. Renesansa je bila najbolj vidna v umetnosti, arhitekturi, politiki in literaturi. -
Celjski grofje so bili plemiška družina v srednjeveški Evropi. Svoje ime so dobili po kraju Celje, tam so imeli svoj grad. Celjski grofje so se prvič pojavili v zgodovinskih virih v 14. stoletju. Ustanovitelj rodu je bil Herman I. Celjski. Svojo politično moč in bogastvo so grofje Celjski pridobivali s porokami in zavzemanjem za pomembne položaje v državni upravi. Celjski grofje so imeli velik vpliv na kulturni razvoj tistega časa. Močno so vplivali na Slovensko kulturo.
-
Leta 1348 je na območje Evrope prišla epidemija kuge, ki je povzročila eno največjih in najbolj uničujočih katastrof v zgodovini človeštva. Kuga je bila tako smrtonosna, da so nekateri zgodovinarji ocenili, da je pobila do tretjine prebivalstva Evrope. To je vplivalo na družbo, kulturo in gospodarstvo Evrope za več generacij.
Link -
Turški vpadi so prvič prišli na slovensko območje, ko so prišli v Belo krajino in oropali ter požgali Metliko. Tiste ki so ugrabili so jih vzeli in vzgojili v janičarje. V letih 1480, 1492 in 1493 so napadli tudi mesto Ptuj, ki je bilo takrat pomembno trgovsko in kulturno središče. V teh napadih so Turki požgali in uničili velik del mesta ter ubili veliko prebivalcev. Turke so premagali v bitki pri Sisku. S tem so se turški vpadi končali
-
Johannes Gutenberg, nemški izumitelj, je leta 1450 ustvaril prvi tiskarski stroj. Ta izum je bil zelo pomemben saj so lahko hitrejše tiskali tiskali knjige in plakate, saj prej so morali vse prepisati na roko, ki je dolgo trajalo. Rokopisi so bili na voljo samo višjemu sloju in zaradi tega je večina prebivalstva bila nepismena. Po tem izumu so bile knjige na voljo veliko ljudem, ki je pomagalo pri razvijanju umetnosti in filozofije. -
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je Mehmed II. osvojil mesto Konstantinopel, ki je bilo do takrat glavno mesto Bizantinskega cesarstva. Mehmed II. je sklenil, da bo zavzel Konstantinopel in si tako pridobil pomembno strateško točko za svoje turško cesarstvo. Za ta podvig je Mehmed II. zbral veliko vojsko, ki je štela več kot 100.000 vojakov.
To je zaznamovalo konec Bizantinskega cesarstva. -
Kmečki upori so bili v zgodovini pogoste vstaje kmetov, ki so se borili za izboljšanje svojega socialnega in ekonomskega položaja. Na ozemlju današnje Slovenije so bili kmečki upori pogosti v 15. in 16. stoletju. Največji kmečki upor na slovenskem ozemlju se je zgodil leta 1515, v katerem je sodelovalo 80.000 kmetov.
https://www.youtube.com/watch?v=odOoCb8hJ5o -
Amerika, povsem nova celina, ki je Evropejci prej niso poznali, je bila odkrita kot rezultat potovanja Krištofa Kolumba v letih 1492–1493. Kolumb je delal za Špansko monarhijo, da bi odkril novo pot do indije. Oktobra 1492 je pristal na Bahame. Odkritje Amerike je imelo ogromen vpliv na svet. To je bilo začetek velikega obdobja raziskovanja in kolonizacije Novega sveta. Ko je Kolumb umrl je še vedno mislil, da mu je uspelo priti v Azijo. -
Začne se z odkritjem Amerike in konča se z koncem prve svetovne vojne.
Kultura se spremeni zaradi renesanse, prične se fevdalizem in reformacija. Evropejci so v dobi odkrivanja in kolonizacije. V tem času so tudi uspešne revolucije in upori ter novi narodi. Takrat se tudi začne industrijska revolucija in nastanejo nove tehnologije. -
Reformacija je bila gibanje v zgodovini krščanstva, ki je imelo za cilj reformo cerkve in ponovno vzpostavitev krščanske vere. Gibanje je bilo v ospredju v 16. stoletju in je spremenilo evropsko družbo, kulturo, politiko in vero. Glavni reformator je bil Martin Luther. Leta 1517 je objavil 95 tez. Glavna kritika je bila proti prodaji odpustkov in prekomerno čaščenje svetnikov.
Link -
Abecednik in katekizem sta bili prvi slovenski knjigi, ki sta igrali ključno vlogo pri širjenju izobraževanja in krščanske vere v prejšnjih stoletjih.
Abecednik je bila knjiga, ki je učila osnovno branje in pisanje. Napisan je bil v preprostem jeziku in je vseboval osnovne besede, fraze in molitve, ki so bile pomembne za krščansko vero.
Katekizem je bila knjiga, ki je podrobneje predstavila krščansko vero. Katekizem je bil namenjen tistim, ki so se so želeli globlje spoznati vero. -
Nemška katoliška in protestantska tabora sta leta 1555 sklenili sporazum, znan kot augsburški mir, ki je končal desetletja trajajoči verski konflikt. Uveljavitev ideje "cuius regio, eius religio" (čigava dežela, tista vera), ki je trdila, da vera vladajočega kneza ali vladarja velja tudi za vse prebivalce njegove dežele, je bila posledica miru, ki je protestantom omogočal knezi in mestne dežele v Nemčiji svobodno izbirati svojo vero -
Leta 1584 je Adam Bohorič napisal Zimske urice "Arcticae horulae succisivae", ki je bila prva slovenska slovnica. Zapisana je bila v latinščini.
Istega leta 1584 je Jurij Dalmatin prevedel biblijo. Bila je 14. v celem svetu. Končal jo je leta 1578 ampak se je natisnila šele leta 1583, nosi letnico 1584. -
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Bil je znan po svojem absolutističnem načinu vladanja, ki je postal simbol obdobja, imenovanega "dobro stoletje". Absolutizem je bila oblika vladanja, ki je temeljila na prepričanju, da je kralj edini vir oblasti in da ima popolno in neposredno oblast nad vsemi vidiki države. Pod Ludvikovo vladavino je Francija postala najmočnejša država v Evropi.
-
Razsvetljenstvo je bilo obdobje v evropski zgodovini, ki se je začelo v 17. stoletju in trajalo vse do konca 18. stoletja. Bilo je obdobje, ki je zaznamovalo velik napredek v filozofiji, znanosti, umetnosti, politiki in drugih področjih. Filozofi in pisci so se zavzemali za svobodo govora in izražanja ter nasprotovali cenzuri in verski nestrpnosti. V umetnosti so se pojavili novi slogi, kot so klasicizem, rococo in neoklasicizem.
-
Marija Terezija (1717-1780) je bila ena najpomembnejših vladaric v zgodovini Habsburške monarhije in ena od najbolj vplivnih žensk v 18. stoletju. V času svoje vladavine je izvedla številne reforme, ki so pomagali nižjem sloju, kot so šolstvo in manj davkov za kmete ter je modernizirala Avstrijo. Poleg tega je Marija Terezija poskušala okrepiti državno upravo in zmanjšati vpliv plemstva. Marija Terezija je umrla 29. novembra 1780 v Dunaju.
Link -
Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in se kasneje razširila po vsem svetu. Bila je ključni prelomni dogodek v zgodovini človeštva, saj je spremenila način proizvodnje in življenja ljudi ter odprla pot novim družbenim, ekonomskim in političnim spremembam. Najpomembnejši izum je bil parni stroj, ki ga je izumil James Watt
Link -
Napoleon Bonaparte je bil francoski cesar. Napoleonova kariera se je začela v času francoske revolucije, ko se je kot mlad vojaški častnik izkazal s svojo vojaško sposobnost. Sčasoma je napredoval v rangih francoske vojske in leta 1799 izvedel državni udar, s katerim je prevzel oblast in postal prvi konzul Francije. Leta 1804 se je okronal cesarja. Napoleonu je uspelo prevzeti veliko Evrope, ampak po zaporednih izgubah je bil izgnan na otok Sveta Helene, kjer je umrl leta 1821
-
Ameriška revolucija se je začela leta 1765 s protesti proti britanskim davkom in drugim oblikam nadzora nad kolonijami in se končala leta 1783 s podpisom Pariške mirovne pogodbe. Borili so se proti Veliki Britaniji. Leta 1776 so kolonisti sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti, ki jo je napisal Thomas Jefferson. -
Francoska revolucija se je odvijala med 1789 in 1799.
Leta 1789 je bila sprejeta Deklaracija človekovih pravic in državljanstva, ki je poudarjala enakost in pravice vseh ljudi. Plemstvo in cerkev se s tem nista strinjala, ker bi s tem izgubili vpliv v državi. Revolucionarni val se je nadaljeval in dosegel vrhunec z obdobjem Terorja (1793-1794), ki je bilo zaznamovano z nasiljem in strahovlado. V tem obdobju so tudi obglavili Kralja. Revolucija se je končala ko je prišel na oblast Napoleon. -
Ilirske province so bile območje, ki ga je Napoleon ustanovil v letih 1809-1813 na ozemlju sedanje Slovenije, Hrvaške in Bosne. Glavno mesto provinca je bila Ljubljana. Narejene so bile, da odvzame Avstrije pot do morja. Ilirske province so bile ukinjene leta 1813 po porazu Napoleona in njegovega cesarstva. Avstrija je prevzela nadzor nad tem območjem in ga vključila v svoje cesarstvo. Dale so narodom večjo identiteto saj so lahko govorili v svojem jeziku.
-
Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je avstrijski kancler Klemens von Metternich vzpostavil v drugi polovici 19. stoletja. Ta sistem je temeljil na ideji absolutne monarhije, v kateri je imel vladar absolutno oblast in je bil odgovoren samo pred Bogom. Sistem je bil sredotočen na ohranjanje politične stabilnosti in preprečevanje kakršnih koli sprememb. Vendar se je končalo s pomlad narodov leta 1848.
-
Kongres svete alianse je bil zasedanje evropskih vladarjev, ki je potekalo v Ljubljani leta 1821. Glavni cilj kongresa je bilo okrepiti stabilnost Evrope po napoleonskih vojnah in ohraniti obstoječe politične in družbene strukture. Sveta alianca je bila zveza Rusije, Prusije in Avstrije, ki je bila ustanovljena leta 1815 po napoleonskih vojnah. Kongres svete alianse v Ljubljani je bil tudi pomemben za razvoj slovenskega narodnega gibanja. -
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar in kralj ogrskega kraljestva med letoma 1848 in 1916. Med njegovim vladanjem so bile uvedene različne reforme, kot so uvedba civilnega zakonika, modernizacija gospodarstva in industrije ter reforme v šolstvu. Med prvo svetovno vojno je bil vpleten v neuspešne poskuse, da bi ohranil enotnost habsburške monarhije, vendar je njegovo cesarstvo na koncu razpadlo in je bil prisiljen odstopiti s prestola.
-
Pomlad narodov je bil obdobje v evropski zgodovini leta 1848, ko so v številnih evropskih državah izbruhnili ljudski vstaji, ki so zahtevali politične in družbene spremembe. V tem obdobju so se mnogi ljudje borili za nacionalno osvoboditev, demokratične reforme in boljše pogoje za delavce. V tem času se je tudi pojavila ideja zedinjena Slovenija, ki naj bi združila vse Slovenske dežele v eno državo, so bila takrat razdeljena v drugih imperijih. -
Bachov absolutizem je bil uveden kot odgovor na revolucije leta 1848, ki so pretresle večino evropskih držav. Ta sistem je bil zasnovan na centraliziranem avtoritarnem upravljanju in je bil namenjen ohranitvi absolutne oblasti habsburške monarhije in preprečevanju političnih reform. Cenzura in nadzor nad javno besedo sta bila okrepljena, omejena je bila svoboda tiska in zbiranja. Ustanovljene so bile tajne policijske enote, ki so bile namenjene odkrivanju in preprečevanju političnih uporov.
-
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in se razvila v začetku 20. stoletja. Bila je zaznamovana z uporabo nove tehnologije, ki je pripeljala do velikih sprememb v gospodarstvu, družbi in politiki. Ena od ključnih inovacij druge industrijske revolucije je bila uvedba električne energije in motorji z notranjim izgorevanjem.
Link -
Nastanek kraljevine Italije sega v 19. stoletje, ko so Italijani začeli zahtevati združitev v eno samostojno državo. Vodilna osebnost pri združevanju Italije je bil Giuseppe Garibaldi, ki je vodil boje za združitev Italije v obliki Rdečelistne armade. Po osvoboditvi Sicilije in Neaplja, je leta 1860 organiziral pohod na Rim in območje okoli njega, vendar je moral območje prepustiti kralju Viktorju Emanuelu II. Leta 1861 je bila razglašena kraljevina Italija. -
Ameriška državljanska vojna, ki je potekala od leta 1861 do 1865, je bila ena najbolj krvavih in pomembnih vojn v zgodovini Združenih držav Amerike. Vojaški spopadi so se odvijali predvsem na južnih ozemljih ZDA in so se končali z zmago severa ter dokončno odpravili suženjstvo na ozemlju ZDA. Začelo se je zaradi tega, ker se je južni del ZDA hotel odcepiti od celote.
Link -
Nastanek Avstro-Ogrske sega v drugo polovico 19. stoletja, ko so se habsburški vladarji odločili za reorganizacijo svojih ozemelj. Avstro-Ogrska se je razvila iz Avstrijskega cesarstva, ki je obvladovalo velik del Srednje Evrope in Balkana. Nastanek Avstro-Ogrske sega v drugo polovico 19. stoletja, ko so se habsburški vladarji odločili za reorganizacijo svojih ozemelj. Avstro-Ogrska se je razvila iz Avstrijskega cesarstva, ki je obvladovalo velik del Srednje Evrope in Balkana. -
Leta 1871 je bil ustanovljen Nemški cesarstvo po zmagi Prusije v vojni z Avstrijo in Francijo. Cesarstvo je bilo sestavljeno iz 25 držav, ki so se združile pod vodstvom Prusije. Pruski kralj Viljem I. je bil razglašen za cesarja Nemčije na slovesnosti v dvorcu Versailles. Nemško cesarstvo je bilo značilno po močni centralni oblasti, vendar so imeli tudi posamezni zvezni državljani določeno stopnjo samouprave in avtonomije. Cesar je delal z parlamentom -
Rudolf Maister je bil pomemben slovenski vojaški in politični voditelj v prvi polovici 20. stoletja. Maister je služil kot častnik v avstro-ogrski vojski med prvo svetovno vojno, a je nato izkoristil kaos ob koncu vojne, da je v slovenskih ozemljih vzpostavil oblast. V slovenskih mestih je organiziral obrambo pred napadi nemških in avstrijskih enot ter tako pomagal pri določitvi meje med Slovenijo in Avstriji.
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 je sprožil verižno reakcijo političnih in vojaških odzivov ter privedel do izbruha prve svetovne vojne. Njega in njegovo ženo je ubil član gibanja "Mlada Bosna" Gavrilo Princip -
Prva svetovna vojna, ki je trajala od leta 1914 do 1918, je bila globalna vojna v kateri so se borile takratne svetovne sile. Vojske Antante, vključno z Britanijo, Francijo, Rusijo in ZDA, so se spopadle z Centralnimi silami, ki so jih vodile Nemčija, Avstro-Ogrska in Osmansko cesarstvo. Prva svetovna vojna je imela uničujoče posledice, kot so milijoni žrtev, velike gospodarske izgube, razpad imperijev ter pomembne politične in družbene spremembe.Link
-
Soška fronta je bila ena najpomembnejših front med prvo svetovno vojno. Nahajala se je na območju Soške doline med Italijo in Avstro-Ogrsko (kasneje tudi med Italijo in Nemčijo). Fronta je bila značilna po izredno težavnem terenu, ki je vključeval visoke gore in globoke soteske. Med letoma 1915 in 1917 je bilo izvedenih kar dvanajst velikih bitk na Soški fronti, vključno z bitkami pri Kobaridu.
-
Ruska revolucija, ki se je začela leta 1917, bila je sprožena zaradi številnih dejavnikov, vključno s socialno neenakostjo, gospodarskimi težavami in politično nestabilnostjo v Rusiji pod vodstvom carja Nikolaja II. Prva revolucija je bila februarja, kjer so odstranili carja iz prestola. Kasneje se je začela Oktobrska revolucija. Ta je prinesla prevzem oblasti in vzpostavitev prve socialistične države na svetu, Sovjetske zveze
Link -
Je doba v kateri mi trenutno živimo, začelo se je z koncem prve svetovne vojne.
V teh 100 letih je bila najbolj krvava vojna v zgodovini(druga svetovna vojna). Ogromen napredek v tehnologiji. Kolonizacija se konča in nastane veliko novih svobodnih narodov. -
Država SHS je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne leta 1918. Država je imela ozemlje južno slovanskih narodov Avstro-Ogerske. Obstajala je le nekaj mesecov, do združitve z Srbijo. Predsednik države je bil Anton Korošec. -
Kraljevina SHS je bila ustanovljena leta 1918 po koncu prve svetovne vojne. Bila je politična entiteta, ki je združevala več različnih ozemelj in narodov Južnih Slovanov pod Monarhijo, ki jo vodil Aleksander I. Karađorđević. Med narodi, so se ojavili politični konflikti in nesoglasja glede oblike vladanja, narodne samobitnosti, gospodarskih vprašanj in etničnih pravic. Leta 1929 se je država preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.
-
Pariška mirovna konferenca je bila zgodovinski dogodek, ki se je odvijal med letoma 1919 in 1920 v Parizu po koncu prve svetovne vojne. Konferenca je bila sklicana z namenom, da bi se pogajalci iz zmagovalnih držav, mednarodni voditelji in diplomatski predstavniki soočili z izzivom oblikovanja novega svetovnega reda po uničujočem konfliktu. Glavno vprašanje na konferenci je bila obdelava Versajske pogodbe, ki je določala pogoje za mir z poraženimi državami.
-
Zlata dvajseta leta je bilo obdobje po koncu prve svetovne vojne in pred gospodarsko krizo leta 1929. To je bilo obdobje intenzivnega gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja v nekaterih delih sveta in v ZDA. Gospodarsko okrevanje po vojni je prineslo rast industrije, inovacij in potrošnje. Uveljavile so se nove kulturne gibanja, kot sta modernizem in jazz, ter se pojavili novi načini zabave, kot sta kino in radio.
Link -
Trianonska pogodba, podpisana 4. junija 1920 v Versaillesu, je bila mirovna pogodba, s katero so bile določene meje med zmagovalnimi zavezniki in poraženo Madžarsko po koncu prve svetovne vojne. Trianonska pogodba je povzročila občutno gospodarsko, politično in socialno nestabilnost na Madžarskem. Država se je soočila z izgubo pomembnih industrijskih centrov, rudnikov, kmetijskih območij ter precejšnjim zmanjšanjem prebivalstva. Slovenci smo dobili Prekmurje -
Koroški plebiscit, ki je potekal leta 1920, je bil referendum, na katerem so prebivalci avstrijske Koroške odločali o pripadnosti ozemlja. Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske se je postavilo vprašanje, ali naj Koroška ostane del Avstrije ali se pridruži Kraljevini SHS. Plebiscit je potekal v dveh delih, v zgornji (gornji) in spodnji (dolnji) Koroški. Prebivalci so izbrali da hočejo ostati v Avstriji -
Stalinizem v Sovjetski zvezi je bil politični sistem in ideologija, ki jo je vodil Joseph Stalin med letoma 1924 in 1953.Stalin je prevzel vodstvo po smrti Lenina in izvajal radikalne politične, gospodarske in socialne reforme. Njegova oblast je bila zaznamovana s totalitarnim nadzorom, represijo in nasiljem. Uveljavil je kolektivizacijo kmetijstva, kar je povzročilo lakoto in smrt milijonov ljudi. Gospodarsko je Stalin usmerjal državo v industrijsko modernizacijo s petletnimi načrti.
-
Fašizem v Italiji je bilo politično gibanje in ideologija, ki je vladala v Italiji med letoma 1922 in 1943. Voditelj je bil Benito Mussolini, ki je s svojo retoriko nacionalizma, avtoritarizma in korporativizma pridobil podporo množic. Fašistični režim je izvajal močan nadzor nad državo, ukinil politične svoboščine, omejil svobodo tiska in uveljavljal policijsko represijo nad nasprotniki. Po začetku druge svetovne vojne in s poslabšanjem položaja Italije se je Mussolinijev režim zrušil.
-
Velika gospodarska kriza leta 1929 je bila ena najhujših in najvplivnejših finančnih katastrof v zgodovini sveta. Kriza je prizadela svetovno gospodarstvo (večinoma ZDA). zrok za krizo je bila pretirana spekulacija na borzi in neracionalno posojanje, kar je ustvarilo umetno rast cen delnic in nepremičnin. 29. oktobra 1929 je prišlo do zloma na borzi v New Yorku, kar je povzročilo paniko med vlagatelji, ki so začeli množično prodajati svoje delnice. V naslednjih letih se je zvišala brezposelnost. -
Nacizem v Nemčiji je bil politični sistem in ideologija, ki jo je vodil Adolf Hitler med letoma 1933 in 1945. Nacistični režim je bil zaznamovan z ekstremnim nacionalizmom, rasizmom, totalitarizmom in antisemitizmom. Nacistična Nemčija je širila svoje ozemlje z vojaškimi pohodi in začela drugo svetovno vojno. Po porazu v vojni je bil nacizem odstranjen in voditelji nacističnega režima so bili postavljeni pred sodišča za vojne zločine. Med tem so izvajali množični genocid nad Judi
-
Španska državljanska vojna je potekala med letoma 1936 in 1939. Vojskovali so se republikanci, ki so bili pod vodstvom demokratične vlade, in nacionalisti, ki jih je vodil general Francisco Franco. Vojaški spopadi so izbruhnili po poskusu vojaškega udara republikanske vlade in so hitro prerasli v obsežno državljansko vojno. Nacionalisti so pod Francovo vodstvom uspeli zmagati in vzpostaviti avtoritarni režim, ki je trajal več desetletij.
-
Druga svetovna vojna, ki je potekala med letoma 1939 in 1945 med zavezniškimi državami in med silami osi. Vzroki za izbruh vojne segajo v politične napetosti, ekonomske krize in ozemeljske ambicije v Evropi, Aziji, Afriki in Pacifiku. Nemčija, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, je agresivno širila svoje ozemlje, sprožila invazijo na Poljsko leta 1939, kar je sprožilo vojaški odziv Velike Britanije in Francije. Konflikt se je končal leta 1945 z zmago zavezniških sil.
-
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški dogodek med drugo svetovno vojno, ki se je zgodil 6. aprila 1941. Napad so izvedle sile osi, vodene predvsem s strani nacistične Nemčije in fašistične Italije. Cilj napada je bil zavzeti in razdeliti ozemlje Jugoslavije med okupacijske sile. Napad je bil izveden s kombinacijo zračnih in kopnenih operacij. Po napadu na Jugoslavijo je sledilo razpad države. -
Jugoslavija je bila država, ki je bila sestavljena iz ozemelj Južno Slovanskih narodov, ki je nastala iz Kraljevine Jugoslavije. Vodil jo je Josip Broz Tito. Jugoslavija je izvajala politiko samoupravljanja delavcev in se odločila za neuvrščenost, kar pomeni, da ni bila del vzhodnega ali zahodnega bloka med hladno vojno. V 80. letih začele pojavljati napetosti in konflikti med različnimi narodi ter regijami, kar je pripeljalo do razpada države
-
OZN so mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, njen nastanek je bil posledica želje po vzpostavitvi mehanizma za ohranjanje mednarodnega miru, spodbujanje mednarodnega sodelovanja in reševanje globalnih problemov. Ustanovna listina ZN je bila podpisana na konferenci v San Franciscu leta 1945, kjer so se zbrali predstavniki 50 držav. Organizacija je začela uradno delovati 24. oktobra 1945, ko je začela veljati ustanovna listina. -
Hladna vojna je bil obdobje napetosti in tekmovalnosti med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki po koncu druge svetovne vojne. Ključni dejavniki hladne vojne so bili ideološki spopad med kapitalizmom in komunizmom ter želja obeh velesil po širjenju vpliva in oblikovanju zavezništev. Najbolj izrazito tekmovanje je jedersko oboroževanje ter Kubanska kriza.
-
Korejska vojna, ki je potekala med letoma 1950 in 1953, je bila oborožen spopad med Demokratično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja), podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter Republiko Korejo (Južna Koreja), ki je bila podprta s strani Združenih narodov in predvsem ZDA. Konflikt je izbruhnil, ko je Severna Koreja napadla Južno Korejo s ciljem ponovne združitve Koreje pod komunistično vladavino
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila prva mednarodna organizacija, ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom zagotoviti sodelovanje in integracijo v premogovništvu in jeklarski industriji med evropskimi državami. Ustanovljena je bila leta 1951 s podpisom Pariške pogodbe. Glavni cilj ESPJ je bil spodbujati mir, stabilnost in gospodarski razvoj v Evropi s skupnim upravljanjem premogovnih in jeklarskih virov, kar je bilo ključno za obnovo po vojni. -
Londonski memorandum je bil mednarodni dogovor med Italijo in Jugoslavijo. Dogovorili so se o mejah v okolici Istre do Trsta. Ozemlje so razdelili na dva območja, katera sta si razdelila Jugoslavija in Italija .Takrat je Slovenija nazaj pridobila dostop do morja. -
Gibanje neuvrščenih je politično gibanje, ki se je razvilo med hladno vojno in združevalo večino držav v razvoju, ki niso bila tesno povezana ne z Združenimi državami Amerike ne s Sovjetsko zvezo. Gibanje je nastalo kot alternativa za države, ki niso želele izbirati med kapitalizmom in komunizmom ter so si prizadevale ohraniti svojo suverenost in neodvisnost. -
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe. EGS je bila ena od treh ustanovnih institucij Evropskega gospodarskega skupnosti. Glavni cilj EGS je bil vzpostaviti trgovinsko in gospodarsko unijo med državami članicami ter spodbujati gospodarsko rast in blaginjo. -
Kubanska kriza, ki se je odvijala med 16. in 28. oktobrom 1962, je bila napeta konfrontacija med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo zaradi namestitve sovjetskih jedrskih raket na Kubi. Konflikt je nastal, ko je ameriška obveščevalna agencija odkrila, da so na Kubi Sovjeti začeli graditi izstrelišča za jedrske rakete, ki bi lahko dosegle velik del ZDA v zelo kratkem času. -
Vietnamska vojna, ki je trajala med letoma 1955 in 1975, je bila oboroženi konflikt med Demokratično republiko Vietnam (Severni Vietnam) in Republiko Vietnam (Južni Vietnam), pri čemer je Severni Vietnam podpirala Komunistična kitajska in Sovjetska zveza, Južni Vietnam pa Združene države Amerike ter druge zahodne države. Vojna je izbruhnila po razdelitvi Vietnam na dva dela leta 1954, po Ženevskem sporazumu, ki je sledil francoski kolonialni oblasti nad Indokino.
-
Ameriški pristanek na Luni, znan tudi kot misija Apollo 11, se je zgodil 20. julija 1969 in predstavlja enega najpomembnejših dosežkov v zgodovini človeštva. Misija je bila izvedena s strani ameriške vesoljske agencije NASA in je prvič prinesla človeka na površje Lune. Astronavti Neil Armstrong, Edwin "Buzz" Aldrin in Michael Collins so se odpeljali na Luno s pomočjo rakete Saturn V. S tem je Amerika zmagala vesoljsko dirko. -
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Sovjetski zvezi. Med preizkusom reaktorja št. 4 je prišlo do hudega nekontroliranega jedrskega reakcije, kar je povzročilo eksplozijo in požar. Reaktor je izgubil pokrov, radioaktivni materiali pa so se sprostili v okolico. Ta grozna nesreča je imela številne posledice za ljudi, okolje in družbo. Černobilska nesreča je privedla do zaostritve varnostnih standardov pri jedrskih elektrarnah po vsem svetu -
Prve večstranske volitve v Jugoslaviji so potekale leta 1990 in predstavljale ključen dogodek v političnem preoblikovanju države. Vse do tega trenutka je bila Jugoslavija zaznamovana z enostrankarskim političnim sistemom, v katerem je vladala komunistična partija. Volitve leta 1990 so omogočile večstrankarsko politično tekmovanje in odprle vrata političnim strankam iz različnih ideoloških in etničnih skupin. -
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 7. julija 1990, kot del procesa političnih sprememb in demokratizacije v Sloveniji. Ta deklaracija je bila pomemben dokument, ki je izražal politično voljo slovenskega naroda po večji avtonomiji in suverenosti v okviru Jugoslavije. Deklaracija o suverenosti je predstavljala jasno politično izjavo slovenskega parlamenta, da ima Slovenija pravico do lastnega političnega, gospodarskega in kulturnega razvoja. -
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil zgodovinski dogodek, ki se je odvijal 23. decembra 1990. Na tem referendumu so se volivci izrekli o vprašanju ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država izven skupne države Jugoslavije. Plebiscit je bil ključen korak v procesu osamosvajanja Slovenije. Na plebiscitu je sodelovalo več kot 93% volilnih upravičencev, od katerih je več kot 95% glasovalo za osamosvojitev Slovenije. -
Denacionalizacija in privatizacija sta bili pomembni gospodarski procesi, ki so se zgodili v Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991. Denacionalizacija se nanaša na povračilo premoženja, ki je bilo nacionalizirano med obdobjem Socialistične federativne republike Jugoslavije, medtem ko privatizacija pomeni prenos državnega premoženja v zasebne roke.
-
Razglasitev neodvisnosti Slovenije je zgodovinski trenutek, ki se je zgodil 25. junija 1991. Sprejetje ustavnega zakona o suverenosti in samostojnosti Republike Slovenije s strani slovenskega parlamenta je pomenilo uradno razglasitev neodvisnosti države. Razglasitev je temeljila na demokratični volji slovenskega naroda, izraženi na plebiscitu o osamosvojitvi decembra 1990. -
Slovenska osamosvojitvena vojna je trajala 10 dni, med 27. junijem in 7. julijem 1991. Slovenske obrambne sile, ki so bile slabo oborožene in organizirane v primerjavi z JLA, so se uspešno uprle jugoslovanskemu napadu. Ključni dejavniki za uspeh Slovenije so bili domoljubje, organiziranost ter solidarnost prebivalstva.
-
Sprejetje Slovenske ustave je bil pomemben korak v procesu oblikovanja in utrjevanja demokratične države Republike Slovenije. Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991, po osamosvojitveni vojni in razglasitvi neodvisnosti države. Ustava je temeljni pravni dokument, ki določa temeljna načela, vrednote in pravice državljanov ter organizacijo državne oblasti. -
Evropska unija je bila ustanovljena leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo. EU je postopoma pridobivala nove članice, razširila svoje pristojnosti in vzpostavila skupno valuto, evro. Danes EU združuje 27 držav članic in izvaja skupne politike na različnih področjih, kot so notranji trg, proračun, kmetijstvo, promet, okolje, zunanja politika in še več. -
Vključitev Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) je bil pomemben mejnik v zgodovini države. Slovenija je postala članica NATO 29. marca 2004. Ta korak je bil rezultat dolgoletnih prizadevanj za krepitev varnosti, stabilnosti in mednarodnega sodelovanja. -
Priključitev Slovenije Evropski uniji (EU) je bila pomembna prelomnica v zgodovini države. Slovenija je postala članica EU 1. maja 2004, skupaj z desetimi drugimi državami. Ta korak je bil rezultat dolgoletnih prizadevanj za povezovanje z evropskimi državami in integracijo v evropske politične, gospodarske in pravne strukture. -
Vstop Slovenije v Euroobmočje predstavlja eno najpomembnejših odločitev v gospodarski in monetarni politiki države. Slovenija je postala del evrskega območja 1. januarja 2007, ko je uvedla evro kot svojo uradno valuto in opustila svojo prejšnjo nacionalno valuto, tolar. -
Gospodarska kriza leta 2008, imenovana tudi finančna kriza ali globalna recesija, je bila ena najhujših gospodarskih kriz v sodobni zgodovini, ki je imela obsežne posledice po vsem svetu. Kriza se je začela v Združenih državah Amerike zaradi propada nepremičninskega trga in povezanih finančnih institucij, ki so bile izpostavljene hipotekarnim dolgom z visokim tveganjem.
-
Epidemija COVID-19, ki se je začela v začetku leta 2020, je globalna zdravstvena kriza, ki je imela izjemne vplive na družbo, gospodarstvo in življenje ljudi po vsem svetu. COVID-19 je bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2. Države so se soočile s hitrimi in obsežnimi ukrepi za obvladovanje širjenja virusa, kar je vključevalo karantene, omejitve gibanja, zaprtje javnih ustanov, šol in podjetij ter uvedbo preventivnih ukrepov, kot so nošenje mask in razdalja med ljudmi.
