-
Največji del prazgodovine oz. najstarejše obdobje zgodovine je kamena doba( delimo na: starejšo, srednjo in mlajšo kameno dobo). Živeli sta dve vrsti: neandertalec in homo sapiens. Prvi ljudje so se preživljali predvsem z lovom in nabiralništvom. Živeli so v skupinah, ki jih imenujemo Horde. Kamenodobni ljudje so odkrili številne pripomočke, ki so jih uporabljali kot orodje in orožje. V mlajši kameni dobi je uveljavitev poljedelstva in živinoreje ter prvih obrti močno spremenila način življenja.
-
Civilizacija je skupina ljudi, ki živi skupaj. Za civilizacijo so značilni: mesta z obzidjem, specializirani delavci, državne ustanove(duhovništvo, sodstvo, vojska, uradništvo), pisava in napredna tehnologija. Prve civilizacije so se pojavile na območju rodovitnega polmesca, kjer se je uveljavilo namakalno poljedelstvo. Najstarejša je bila sumerska civilizacija v južni Mezopotamiji. -
Nastale so ob velikih rekah(Nil, Evfrat, Tigris, Ind...)in na kmetijstvu primerni zemlji(rodovitni polmesec). Prva civilizacijska središče je bila Mezopotamija, ker je tam reka veliko poplavljala so naredili kanale za namakanje polj(namakalno poljedelstvo). Za prve civilizacije je bila značilna razslojena družba(vladar, plemstvo: visoki uradniki, svečeniki, vojaški poveljniki, nižji uradniki, obrtniki in trgovci, kmetje ter sužnji)
Prve civilizacije -
Razvile so se različni poklici, pisave in začel razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij(egipčanska, babilonska).Tehnične novosti so pomenile velik napredek v razvoju človeštva, ljudstva so v tem času gradila veličastne stavbe(templji, piramide), ki so odražale moč in bogastvo države ter vladarja.
Prve pisave:
zlogovna(klinopis v Mezapotamijj)
slikovna(hieroglif v Egiptu)
črkopisna(abeceda v Feniciji)
Verovanje:
v več bogov - politeizem
v enega boga - monoteizem
Zakone so vladarji uveljavili -
Na območju današnje Grčije so v 2. tisočletju pr.Kr. že obstajale razvite civilizacije. Prvi razviti civilizaciji sta bili minojska na Kreti in mikenska na Peloponezu. Okrog leta 1200 pr.Kr. je potekala trojanska vojna. Trojansko vojno je opisal antični pesnik Homer v pesnitvi Iliada(Ilion-Troja)
-
Po naselitvi novih ljudstev na ozemlje današnje Grčije okoli 1200 pr.Kr. se je spremenila kulturna podoba
grškega ozemlja. Minojska in mikenska civilizacija sta propadli. Propadli sta trgovina in obrt. Pozabilo se je znanje pisanja. Zaradi nazadovanja v razvoju in pomanjkanje pisnih virov so zgodovinarji poimenovali temno obdobje. Na Grška tla so se preselili Dorci, Ahajci (Eolci) in Jonci. Skupaj ta plemena imenujemo Grki, Grki pa so sebe Heleni, svoj deželo pa Helada. -
POLIS je bila v antični Grčiji tipična oblika mestne organizacije(sinojkizem-zaživeti skupaj). Sestavljena je bila iz središča- akropola, okoli katere je bila agora, spodaj pa sta bila mesto in podeželje.Bili so središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Grški polisi(Šparta, Atene) se niso nikoli združili v skupno državo. -
ali homerska doba. Trajala je od 8.stoletja do grške zmage nad Perzijo. Dorska selitev. V arhaičnem obdobju doživi grški svet pomemben napredek z naslednjimi dosežki:
vzpostavitev polis
velika grška kolonizacija
razmah literature in umetnosti, vsegrških svetišč, preročišč ter festivalov
razvoj zamisli o demokratični obliki vladanja -
Rim je bil ustanovljen okoli 753pr.n.st. na Palatinu enem izmed sedmih gričev ob reki Tiberi. Z nastankom Rima je povezana legenda o Romulu in Remu.
LEGENDA O NASTANKU RIMA -
Po odstavitvi zadnjega rimskega kralja konec 6.stoletja pr. Kr. je Rim postal republika. Prebivalci Rima so sodelovali pri vladanju ter nadzoru države tako, da so izvolili svoje predstavnike, ki so vodili državo. Najpomembnejšo vlogo so imeli senat in dva konzula. Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patriciji in plebejci. Plebejci so imeli volilno pravico , vendar niso mogli biti izvoljeni v senat zato je njihove interese zastopal ljudski tribun.
-
je obdobje od atenske demokracije do smrti Aleksandra Velikega in propada Makedonske države. Začetek antične demokracije (začetek 5.stoletja pr.kr.): Klejsten je nadaljeval z reformami zaradi njegovih reform ga imenujejo oče atenske demokracije. Uvedel je črepinjsko sodbo. Višek atenske demokracije (sredina 5 st.pr.kr.): po Klejstenu je minilo obdobje izjemnega napredka zato imenujejo zlata doba Aten. Medtem časom je vodil vojapki politik Periklej, ki pa je okrepil moč in vpliv Aten.
-
Vodil je vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Makedonska vojska je osvojila ozemlje vse do Inda. Pod njegovim vodstvom je Makedonija postala svetovni imperij. Ob koncu pohoda, ko je Aleksander umrl je bil star komaj triintrideset let. Z njegovo smrtjo se je zaključilo klasično obdobje.
Aleksander Veliki -
Z Aleksandrom se je začelo novo kulturno obdobje - helenizem. Zanj pa je bilo značilno da so se z grško pomešale egiptovska, perzijska in indijska kultura. Grščina je postala svetovni jezik. Največje kulturno središče je mesto Aleksandrija v Egiptu. Tu so zgradili muzej, središče umetnosti in znanosti ter največjo knjižnico v Sredozemlju(hranila 500.000 papirusovih zvitkov; kasneje uničil požar)
-
Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in Rimljani.
Rim je imel dobro kopensko vojsko. Rimljani so želeli imeti prevlado nad Kartažani(boljšo pomorsko vojSKo).
Punska vojna je naziv treh vojn:
prva punska vojna (264-241 pr. n. št.) : boj za prevlado na Siciliji
druga punska vojna (218-202 pr. n. št.): porazi Rimljanov
tretja punska vojna (149-146 pr. n. št.): boji trajajo 3 leta požgejo Kartagino -
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo. Rimljani so bili politeisti, ki so večino svojih bogov prevzeli od Etruščanov in Grkov. Bili so izjemno dobri arhitekti, graditelji in inženirji. Zapustili so mnoge umetniške stvaritve (kipe, reliefe, literarna dela). Znanje, ki so ga prevzeli od Etruščanov in Grkov, so razvijali dalje. Grško-rimska kultura je postala temelj sodobne evropske kulture.
-
Izkazal se je za najbolj sposobnega vojaškega poveljnika, z vojsko je porazil Galce, zasedel Anglijo(in se tudi umaknil). Postal je narodni junak, klicali so ga "oče domovine". Porazil je vojsko senata in bil v senatu izvoljen za dosmrtnega konzula, dal se je razglasiti za diktatorja(najprej 10let nato nedoločen čas), edini državni vladar, vrhovni svečenik ter vrhovni poveljnik.
Izvedel je številne reforme:
uvedel nov koledar(Julijanski koledar)
podporo revnih volivcev
vojakom povišal plačo -
Bil je Cezarjev nečak in posinovljenec. Spremenil je organiziranost rimske republike, omejil moč senata. Nadzoroval je vojsko in državo. Avgust je pomenilo vzvišeni, postal je prvi rimski cesar a je zavrnil in uporabljal naziv princeps. Kot vrhovni svečenik je nadzoroval versko in javno življenje.
Senat mu je podelil številne nazive:
imperator
dosmrtni tribun
oče domovine
cesar
Vladal je 40 let, med Rimljani je bil spoštovan. Z njegovo pomočjo je državljanska vojna postala močna,uspešna in mirna -
Gaj Oktavijan Avgust je konec prvega stoletja pr.Kr. postal prvi rimski cesar in z njim rimska republika v rimsko cesarstvo. Rimsko cesarstvo je obstajalo 500 let. Z Avgustom se je začelo dvestoletno obdobje miru , ki ga imenujemo pax roman ali rimski mir. To je bilo obdobje miru, gospodarskega razvoja in napredka rimske države. Za cesarstvo je bila značilna združitev moči v posamezniku in ne v senatu in prebivalcih Rima.
RIMSKO CESARSTVO -
V Palestini je v času rimske oblasti deloval Jezus Kristus. Širil je nauk, ki je vseboval mnoge elemente judovske vere in tradicije ter se razvil v krščansko vero. Po njegovi smrti so njegovi učeni (apostoli)- razširili krščanstvo po vsem rimskem imperiju. Pod vplivom se je rimska kultura močno spremenila. -
Zaradi dobre vojaške organiziranosti in odlično pripravljene rimske vojske je moč rimske države narasla. V 500 letih je rimska vojska zavzela celoten sredozemski prostor in ozemlje zahodne Evrope. Rimska država je postal imperij, država velikega obsega, katere moč je slonela na vojaški moči. -
ali vzhodnorimsko cesarstvo je preživelo vpade germanskih in slovanskih plemen. Nadaljnjih 1000 let je predstavljalo dediščino grške in rimske kulture. Obsegalo je Balkanski polotok, Malo Azijo, vzhodno sredozemsko obalo ter Egipt. Bilo je središče živahne trgovine v vzhodnem Sredozemlju. Bizantinski cesarji so vladali v Konstantinoplu in so nosili naziv rimskega cesarja
-
Po Kristusovi smrti so njegove nauke širili apostoli, ki so jih zapisali v evangelije.Apostoli so potovali po rimskem cesarstvu in širili Jezusov nauk.Ljudi so spreobračali v krščanstvo in ustanavljali krščanske skupnosti. Na širjenje krščanstva je močno vplivala potovanja apostola Pavla, ki je bil leta 67 v Rimu obsojen na smrt. Postal je utemeljitelj krščanske cerkve v Rimu.Ob povečanju številu krščanskih skupnosti je oblast začela kristjane preganjati zato so se kristjani zbirali v katakombah -
Preseljevanje Germanov in Hunov so leta 476 povzročili konec zahodnega dela imperija. Na njegovem ozemlju so nastala številna manjša germanska kraljestva. -
SREDNJI VEKS preseljevanjem in propadom Zahodnorimskega cesarstva se je končalo obdobje antike (starega veka) in začelo se je novo zgodovinsko obdobje - srednji vek. Delimo ga na:
zgornji srednji vek (5.-9.stoletje)
visoki srednji vek (10.-13.stoletje)
pozni srednji vek (14.-15.stoletje)
Obdobje zaznamujejo preseljevanje ljudstev, kasnejša fevdalna ureditev, obdobje kuge, vojaških spopadov,... -
Povod za grško-perzijske vojne:
Grško pokrajino Jonijo, na zahodni obali so zasedli Perzijci. Jonski Grki so se njihovi nadvladi uprli. Atenci so jim v pomoč poslali vojsko in ladje. Perzijski kralj Darij I. je upor zadušil in se odločil maščevati Atenam.
Grško-perzijske vojne so trajale 15let, v katerih se je odvilo več pomembnih spopadov.Grki so dosegli zmago nad perzijsko vojno:
bojevali za svobodo
bolje oboroženi
dobre vojaške poveljnike
poznali domači teren
Po vojni 50let miru in svobode. -
je vzhodnorimski cesar. Bizantinski cesar je bil vrhovni vojaški poveljnik, vrhovni sodnik in zakonodajalec. Kot glavnemu branilcu vere, so mu morali priznavati nadoblast tudi najvišji cerkveni dostojanstveniki (patriarhi, ki so se imeli enakovredne papežem).
-
Na arabskem polotoku so živela arabska plemeni in eden izmed njih je bil Mohamed. Mohamed je bil trgovec in na svojih potovanjih spoznal različne dežele, njihove prebivalce in navade. veliko časa je namenjal molitvi in proučevanjem različnih verstev. Med Arabci je začel oznanjati novo vero v enega boga Alaha - islam. Verniki pa so se imenovali muslimani. Islamska vera je monoteistična, prizna le enega boga- Alaha. Sveta knjiga se imenuje Koran. Vsak musliman ima pet dolžnosti. -
Bila je prva država tvorba v zgodnjem srednjem veku na ozemlju Alp. Povsem samostojna je bila od sredine 7. do sredine 8.stoletja. Njeno jedro so bile doline ob zgornjem toku Drave in Mure(današnja Koroška v južni Avstriji). Središče je bilo na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju. Prebivalstvo je bilo razdeljeno na različne družbene skupine. V 8.stoletju so priznali zunanjo oblast Bavarcev in s tem tudi Frankov ter sprejeli krščansko vero.
-
OSVOJITEV GRANADE- REKONKVISTA
Rekonkvista (ponovna osvojitev) je bila skoraj osem stoletij trajajoči proces osvajanja muslimanskega in mavrskega ozemlja na Iberskem polotoku. Proti arabskim zavojevalcem ozemlja so se bojevala krščanska kraljestva severne Hi Španije od leta 722 do leta 1492, ko je bila osvobojena Granada. REKONKVISTA - DOGAJANJE -
VELIKA ŠHIZMA
je razkol med vzhodom in zahodom, znan tudi kot veliki razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
VELIKA ŠHIZMA- VIDEO -
KRIŽARSKA VOJNA
Krščanski plemiči so se v naslednjih 200 letih udeležili več pohodov, ki jih imenujemo križarske vojne. Vseh križarskih pohodov je bilo devet. V prvem pohodu so križarji do Jeruzalema potovali tri leta. V četrtem križarskem pohodu leta 1204 so križarji oplenili Konstantinopla in oslabili Bizantinsko cesarstvo. Križarske vojne so povzročile mnoge spremembe. -
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem je nov pogled na svet, ki je v ospredje postavilo zanimanje za človeka-posameznika, njegove sposobnosti, misli in čustva. Pojavil se je tiskarski stroj, ki je omogočil hitro širjenje informacij in pomagal pri širjenju humanističnih idej.
Renesansa pomeni preporod antične umetnosti in znanja ter njuno nadgradnjo. Zaznamoval jo je razcvet umetnosti, arhitekture in književnosti. -
CELJSKI GROFJE
znani so bili kot gospodje Žovneški in vazali Habsburžanov. Svojo skromno posest so s premišljenimi porokami uspešno razširili. Postali so največji tekmec Habsburžanov v vzhodnoalpskem in srednjeevropskem prostoru. -
EPIDEMIJA KUGE oz. črna smrt je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Ameriki. To je najbolj smrtonosna pandemija v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov. -
TURŠKI VPADI so bili najobsežnejši in najštevilčnejši . Slovenske dežele so oblikovale obrambo organizacijo. Trajno so prodor osmanske vojske preprečili z ustanovitvijo Vojne krajine v 16.stoletju. Turški vpadi so v slovenskih deželah pustili veliko sledi, ki so opazne še danes (krajevna poimenovanja {turški križ}, priimki beguncev {Hrovat}, spomin v ljudskem izročilu {pesmi o kralju Matjažu}, literarna dela, turški ostanki {turška podkev})
-
Izumil ga je Johannes Gutenberg, sredi 15.stoletja. Tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami, ki se je razširil po Evropi. Omogočil je hitro širjenje informacij in pomagal pri širjenju humanističnih idej. Prva knjiga, ki jo je Gutenberg natisnil je bila Biblija. -
Po 90-dnevnem obleganju mesta je 21-letni sultan Mehmed II. Fatih (Osvajalec) zavzel Konstantinopel in ga je preimenoval v Istanbul, s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Za številne zgodovinarje je zavzetje Konstantinopla pomenilo tudi konec srednjega veka. -
KMEČKI UPORI
Zaradi slabega položaja kmetov so se kmetje povezali v kmečke upore. Kmetje so v uporih napadali in ropali gradove, samostane in župnišča. Kmete, ki so sodelovali v uporu ali podpirali upornike, so telesno kaznovali, jim požigali domačije. Upori na slovenskem:
Upor na Koroškem,
Veliki slovenski kmečki upor,
Hrvaško-slovenski kmečki upor,
Drugi veliki slovenski upor,
Tolminski kmečki upor. -
Leta 1492 je španska kraljica Izabela I. denarno podprla Krištofa Kolumba in njegovo pomorsko pot v Azijo s plovbo proti zahodu. Kolumbove ladje so se po dobrem mesecu dni plovbe zasidrale v zalivu na današnjih Bahamih. Kolumb je ozemlje poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijance. Razglasil ga je za špansko ozemlje, od tam pa pripeljal nekaj primerov ameriških rastlin in živali ter staroselce. S potovanji Krištofa se je začelo obdobje potovanj in raziskovanj evropskih pomorščakov. -
NOVI VEK
je obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. -
je spremenila versko in kulturno podobo Evrope, povečala pomen izobraževanja, šol in pismenosti.Reformatorji so ob koncu srednjega veka kritizirali napake Cerkve ter jo želeli reformirati(preobraziti). Nemški redovnik Martin Luter je nadgradil ideje reformatorjev in jih zapisal v obliki 95-ih točk(tez), ki so naletele na velik odmev. Podporniki Lutra so se imenovali protestanti.
Smeri reformacije:
Luterani ali evangeličani
Kalvinisti
Anglikanci -
je leta 1550 izdal Primož Trubar. Katekizem, v katere je zapisal verske nauke. Abecednik, priročnik za učenje branja in pisanja. -
Augsburški verski mir je listina, ki jo je 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejel cesar Karel V. Z verskim mirom v Augsburgu so vsaj za nekaj časa (do vojne v Kölnu) končali boje med protestanti in katoliki ter priznali novo vero – luteranstvo. Sporazum je določal, da o veri v svoji deželi vsak deželni knez svobodno odloča sam("Čigar oblast, tega vera"). Če podložniki niso izbrali iste veroizpovedi kot njihov gospod, so se imeli pravico izseliti. -
ZIMSKE URICE
Prvo slovensko slovnico je leta 1584 napisal Adam Bohorič v latinskem jeziku Arcticae horulae (Zimske urice).
PRVOD SVETEGA PISMA
Prvi je v slovenščino prevedel Sveto pismo, pisatelj, pesnik in prevajalec Jurij Dalmatin -
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEMSončni kralj, je vladal kot kralj Francije, vladal od 1643 do smrti 1661. Vladal sam, zgradil palažo v Versaillesu. Značilna zanj je fraza: Država, to sem jaz.
Za absolutizem je značilna prevladujoča oblika vladanja, to pomeni, da je o vseh državnih zadevah odločal vladar sam. Pri vodenju države so se vladarji absolutisti opirali na vojsko, cerkev in državno uradništvo. -
Razsvetljenstvo je bilo družbeno, filozofsko in umetniško gibanje v Evropi v 18. stol. Poudarjali so svobodo izražanja, kritiko religije, poudarjali so pomen razuma in znanosti, progresivno družbo, vrednost človeškega življenja. Vrhunec doseže v Franciji.
Voltaire- eden najbolj poznanih razsvetljenskih mislecev. Zavzemal se je za svobodo govora, enakost pred zakonom, odpravo inkvizicije, odpravo privilegijev plemstva in duhovščine. -
Marija Terezija, vladarica habsburških dežel kar 40 let, je leta 1774 uvedla obvezno osnovno šolstvo za otroke med 6. in 12. letom starosti na območju Avstro-Ogrske. Uvedla je veliko pomembnih reform (vojska pravosodje, gospodarstvo, šolstvo). Vladala je skupaj s svojim najstarejšim sinom Jožefom II. Bila je razsvetljena absolutistka.
njena najmlajša hči Marija Natonija se je poročila s francoskim kraljem Ludvikom XVI. -
Je obdobje v 18. in 19. stoletju in pomeni prehod
iz ročne v strojno proizvodnjo. Začela se je v Angliji. Vzroki so: trgovina s kolonijami, politična stabilnost, premog in železo, razvoj prometa, dovolj delovne sile, denar, izumi.
Pomembni izumi: parni stroj, parnik, mehanske statve, predilni stroj, telegraf,...
Posledice: rast prebivalstva, povezovanja kapitala, nastajanje delniških družb, bank, dvig življ. standarda, preseljevanje, onesnaženost, -
Francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I. Veliki osvajalec ozemelj, zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Prvi poraz doživel v bitki pri Parizu 1814- odstavljen. Ponovni pohod na oblast v 1815, ko je bil premagan v bitki pri Waterlooju in bil izgnan na otok Sv. Helene, kjer je umrl.
Najpomembnejši dosežek - Napoleonov zakonik, poenostavil je pravni sistem, ki je še danes temelj francoskega civilnega prava. -
Ameiko je odkril Krištof Kolumb po naključju, ko je iskal novo pot do Indije. Tam so se oblikovale britanske kolonije, ki so jih naseljevali priseljenci iz Evrope. VB je nadzorovala gospodarstvo kolonij in želela je povišati davke in omejiti trgovce in ladjarje. Zastopniki 13 britanskih kolonij so v Ameriki na kongresu v Philadelphiji 4. Julija 1776 sprejeli deklaracijo o neodvisnosti in razglasili odcepitev od matične države. Avtor deklaracije je bil Thomas Jefferson. Tako so nastale ZDA. -
Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799. Neenotna stanovska delitev, ekonomska kriza in nesposobnost kralja Ludvika XVI. so privedli do razširjenja razsvetljenskih idej in upora ljudstva proti absolutistični oblasti. Napad na Bastillo uradni začetek revolucije. Napisana Deklaracija o pravicah človeka in državljana, razglašena republika.Razcep med revolucionarji- oblast prevzame buržoazija; sledi obdobje kapitalizma.
-
Ustanovil Napoleon 14.10.1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji zahodni del Koroške,
Kranjsko, Hrvaško in Vojno krajino jugozahodno od Save,
Goriško, Trst, Istro.
Napoleon je Province ustanovil iz strateških in gospodarskih razlogov. Avstrijo so odrezale od morja in vzpostavile kopensko povezavo z Osmanskim cesarstvom, FR nadzira obe obali Jadranskega morja. 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji in osvobodila to ozemlje. -
Je obdobje, ko je bil na oblasti bolehni cesar Ferdinand I., ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. Držal se je načel, ki jih je sklenila Evropa na Dunajskem kongresu (1815), torej mu je glavno skrb predstavljalo preprečevanje političnih sprememb. Bal se je možnih narodnih gibanj, zato je uvedel cenzuro, prepoved združevanja in policijski nadzor.
-
Drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Sestali so se zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana. Cilj Svete alianse v Ljubljani je bil dosežen in absolutistična oblast vladarjev ohranjena. Na slavnostni seji 12. maja 1821 so Avstrija, Rusija in Prusija sprejele končno deklaracijo. -
Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj. Pri starosti 13 let je nadvojvoda Franc začel svojo kariero kot polkovnik v avstrijski vojski. Od tedaj dalje je bila njegova oprava v vojaškem slogu in je do konca svojega življenja nosil uniformo mlajšega častnika. Poročil se je s cesarico Elizabeto (Sissi). Cesar postal 1848, ko se je zgodila pomlad narodov. Njegova 68-letna vladavina je četrta najdaljša v zgodovini Evrope. Po nj. smrti sledi razpad AO.
-
Zedinjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost sl. jezika ter nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. Peticijo so predložili avstrij. parlamentu, po razglasitvi centralistične oktroirane ustave 4. marca 1849 so te zahteve postale brezpredmetne. -
Bach uvede v šole maturo – zrelostni izpit. Njegov absolutizem se imenuje neoabsolutizem, ker je drugačen. Absolutizem je strog na političnem področju (stroga cenzura, policija). Na gospodarskem se uveljavi gospodarski liberalizem, ki daje zagon kapitalizmu. Država se mora čim manj vmešavati. Zato rečemo temu neoabsolutizem. 1859 izgubi Avstrija vojno z Italijani in Bach odstopi. A.M. Slomšek- 1859 prenese sedež škofije v MB-sedež cerkvenega vodstva znotraj slov. prostora -velik pomen za narod
-
Nova odkritja na području kemije, biologije, fizike, medicine, avtomobilske industrije, letalstva, komunikacij ter menjave virov energije. Pretežni vir energije do 2. Industrijske revolucije sta bila premog in voda, ki so ju zamenjali s plinom, nafto in elektriko. Tomas Edison- električni generator; Nikola Tesla- transformator; Alfred Nobel- dinamit; zakonca Curie- gama žarki; Rontgen- žarki X,
-
vodil jo je sardinski kralj Viktor Emanuel II. Italijani so bili razdeljeni na več držav, v revoluciji so glasno izrazili zahteve po skupni državi, a so bili poraženi. V drugi polovici 19.stoletja je pri združevanju pobudo prevzelo Sardinsko kraljestvo. Ob podpori Francije v vojni proti Avstrijskem cesarstvu pridobilo Lombardijo in Benečijo. Giuseppe Garibaldi je leta 1860 s četami prostovoljcev (rdečesrajčniki) na Siciliji začel osvobodilni pohod. Rim je postal glavno mesto- (ustavna monarhija) -
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Tekmovanje in razlike med severom in jugom so pripeljale do državljanske vojne. Predsednika Abraham Lincoln je razglasil odpravo suženjstva, južne države so temu nasprotovale in izstopile iz zveze ter ustanovile Konfederacijo. Zmaga severa je omogočila nadaljnji razvoj demokracije, pospešen gospodarski razvoj in preobrazbo ZDA v največjo velesilo na svetu. -
Avstro-Ogrska je bila dualistična zveza zahodne(Avstrija) in vzhodne(Ogrska) državne polovice habsburške monarhije. Razpadla je ob koncu prve svetovne vojne. Vsaka od državnih polovic je imela svoje pravne predpise konstitucionalnega značaja, vlado ter dvodomni parlament. Leta 1878 je Avstro-Ogrska v soglasju z vodilnimi evropskimi silami okupirala do takrat turško Bosno in Hercegovino ter v njiju prevzela izvrševanje civilne in vojaške oblasti. -
Prusija in avstrijsko cesarstvo, najpomembnejši državi v Nemški zvezi. Prusija (kralj Viljem I.) je povečala svojo moč (vojska). Ministrski predsednik države je bil Otto von Bismarck, ki je pripravil in izpeljal združitev nemških dežel. 1871 je bilo v Versaillesu razglašeno združeno Nemško cesarstvo. Zagovarjal je malonemški program. Oblikovali so se v dva programa :
malonemškega (združitev Nemcev brez Avstrijskega cesarstva)
velikonemškega (združitev Nemcev pod vodstvom Avstrije) -
Slovenski pesnik, general, borec za severno mejo za Koroško in Štajersko. Njegova strateška odločnost, ustanovitev slovenske narodne vojske ter boj za slovensko severno mejo so njegovi največji uspehi. Bil je večkrat odlikovan zaradi svojih zaslug. Po več krajih ima postavljen spomenik, po njem se imenujejo ulice.
-
tentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. Politični cilj atentata je bil odstraniti južnoslovanske pokrajine od Avstro-Ogrske, da bi jih lahko združili v Jugoslavijo. -
Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. V Evropi sta se oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko. Končala se je z Versajsko mirovno konferenco.
-
Soška fronta je bila del bojišča med italijansko in avstro-ogrsko vojsko v prvi svetovni vojni. Potekala je od Rombona do Tržaškega zaliva v skupni dolžini nad 90 km. Fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva in največji spopad na Slovenskem sploh. Zadnja bitka je dobila ime Čudež pri Kobaridu, ker niti Avstrijci niti Nemci, ki so bliskoviti napad načrtovali, niso pričakovali, da bo napad tako zelo uspešen, saj so pregnali Italijane.
-
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. Po prvi februarski revoluciji je bil cesar Nikolaj II. prisiljen odstopiti, stari režim pa je zamenjala začasna ruska vlada. V drugi oktobrski revoluciji je bila začasna vlada odstranjena in nadomeščena s komunistično vlado boljševikov. -
je obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpon demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
Država SHS je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje AO. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. Nevarnost s strani Italije in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, izražen že s krfsko deklaracijo, sprejeto 20. junija 1917 v izgnanstvu na Krfu, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s prestolnico v BG. -
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.
-
Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Veliki štirje: Wilson (predsednik ZDA), George (ministrski predsednik Združenega kraljestva), Clemenceau (ministrski predsednik Francije) in Orlando (ministrski predsednik Italije) so sprejemali glavne odločitve (svobodne morske poti, odkritost v mednarodnih dogovorih, svtonomija za avstro-ogrske narode,...)
-
ZLATA LETAZDA, ki so se bojevale na tujih tleh so iz vojne izšle kot največja zmagovalka, saj je Evropa za sanacijo škode potrebovala neizmerne količine industrijskega blaga ter hrane, ki je sama ni bila sposobna pridelati. ZDA so tako prvič v zgodovini prevzele vlogo največje gospodarske in politične sile na svetu. Ameriški dolar je prvič v zgodovini postal svetovna valuta, finančni center pa se je iz Londona preselil na newyorški Wall Street.
-
Trianonska mirovna pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v palači Grand Trianon, v Versaju, med antanto in Madžarsko. Eno od glavnih določil pogodbe je omejilo število vojakov na 35.000. S to pogodbo so bila Ogrski odvzeta naslednja ozemlja: Slovaška in Podkarpatska Rutenija sta pripadla Češkoslovaški, Gradiščansko je pripadlo Avstriji,
⅔ Slovenske krajine (Prekmurje), Slavonija in Banat so pripadli Kraljevini SHS, Transilvanija je pripadla Romuniji. -
Koroški plebiscit je potekal 10. oktobra 1920 in je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. Avstrijska propaganda je poudarjala predvsem ekonomske koristi za ohranitev enotnosti Celovške kotline. Jugoslovanska stran je po drugi strani nastopala skoraj izključno z argumenti, ki so poudarjali narodno zavest, in je bila izrazito protinemško usmerjena. 11 od 18 občin je glasovalo za Jugoslavijo. -
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval. Vključevala je oblikovanje enopartijske totalitarne policijske države; hitra industrializacija; teorija socializma v eni državi; kolektivizacija kmetijstva; zaostritev razrednega boja v socializmu; kult osebnosti in podrejanje interesov tujih komunističnih strank interesom Komunistične partije Sovjetske zveze.
-
Fašizem je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945. »Država je vse, ničesar ni zunaj nje, nič ni proti njej.« Prepovedane so bile vse ne-fašistične stranke in organizacije, tudi sindikalne in kulturne, preklicana je bila svoboda tiska in javnega govora, obnovljena je bila smrtna kazen, ustanovljeno posebno sodišče za politične zadeve. Oblast je izvajala diktaturo.
-
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih. Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze oktobra 1929, ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem 20. stoletju.
To je bila najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju. Najhujše posledice so čutila mesta, odvisna od težke industrije, in kmetijska območja. -
je politični sistem vladanja, ki je v času po prvi svetovni vojni predvsem značilen za Nemčijo. Stoji na prepričanju oveč vrednosti določenega naroda. Zanj je značilen rasizem, antisemitizem, geslo, Kdor ni z nami je proti nam (blut und boden ideologija), propaganda in ekspanzionizem. Nacističnem voditelju pravimo diktator. Vodja nacistične stranke je bil Adolf Hitler. Govoril je, da je Versajski mir za Nemčijo krivičen in poniževalen, za razkroj Nemčije so obtožili komuniste in Žide oz. Jude.
-
Udar zoper vlado španske republike (sicer razglašene leta 1931), ki se je oblikovala spomladi 1936, se je zgodil julija tistega leta, vodil pa je v triletno vojno med republikanci, ki so podpirali vlado, in uporniškimi nacionalisti pod vodstvom generala Franca. V vojni je umrlo več kot pol milijona ljudi. Leta 1939 sta Britanija in Francija priznali Francov režim. General Franco je vladal do svoje smrti leta 1975. V vojni sta mu pomagala Hitler in Mussolini.
-
Najstrašnejša vojna stoletja, okoli 60 milijonov žrtev, vpletenih je bilo 61 držav in boji so potekali v kar 40 državah, Blitzkrieg – bliskovita vojna (vojna v kateri hoče napadalec z veliko hitrostjo in močjo doseči zmago),
ZAčela se je z napadom na Poljsko, končala pa l. 1945, ko SZ prebije nemško obrambo na Visli in na Donavi, Jugoslovanska armada prebije Nemško obrambo na jugu, Američani prebijejo fronto na zahodu se ko so ZDA skupaj s Sovjeti preklali so Nemčijo na dvoje. -
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo. Sedemnajstega aprila je bilo vsega konec, preostanek jugoslovanske vlade je tega dne v Beogradu podpisal brezpogojno kapitulacijo. -
Jugoslavija je skupno ime za nekdanjo državo pretežno južnoslovanskih narodov na ozemlju naslednjih današnjih neodvisnih držav: Bosna in Hercegovina (BiH), Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Severna Makedonija, Slovenija in Srbija. Obstajala je pretežni del 20. stoletja (1945–1992) pod različnimi imeni ter političnimi ureditvami. Glavno mesto je bil Beograd, število prebivalcev 23 mio, velikost 255.804 km². Njen razpad se je končal z vojno v Sloveniji, Hrvaški in BIH.
-
Organizacija združenih narodov (OZN) je nastala 26. junija 1945 in ima sedež v New Yorku. Njen glavni namen je skrb za zagotavljanje mednarodnega miru. V njeni skupščini je vsaka država članica zastopana z enim glasom. Glavni in prevladujoči namen OZN je čim boljša zagotovitev mednarodnega miru in varnosti, kar med drugim vključuje oboroževanje in razorožitev, trgovino in urejene finance, dostojno življenjsko raven in človekove pravice. -
Pojem označuje politično napetost med Vzhodom in Zahodom, med nekdanjima zaveznicama Sovjetsko zvezo in ZDA. Njen začetek sta napovedala ameriški odpravnik poslov v Moskvi George Kennan v »dolgem telegramu« februarja 1946 in Winston Churchill v ameriškem govoru o »železni zavesi« 5. marca 1946. Hladna vojna se je končala s padcem Berlinskega zidu 9. novembra 1989 oz. s Pariško listino KVSE o novi Evropi novembra 1990, praktično pa z razpadom Sovjetske zveze za božič leta 1991.
-
je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Vojna je predstavljala enega izmed vrhuncev hladne vojne in je skoraj pripeljala do uporabe jedrskega orožja. Svetovne velesile so merile svoje vojaške moči ter se tako izogibale neposrednemu spopadu med seboj, ki bi lahko pripeljal do uporabe jedrskega orožja.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. ESPJ je bila prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nadnacionalizma in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije.
-
Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. Slovenija je spet pridobila svoboden izhod na morje in svoj del obalnega ozemlja. -
Gibanje neuvrščenih je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija. -
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. Besedo ekonomska so odstranili z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, hkrati pa je Evropska skupnost takrat efektivno postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti. -
politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962. Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Predsednik John Kennedy je poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in 22. oktobra 1962 od sovjetskega partijskega voditelja Nikite Hruščova in kubanskega predsednika Fidela Castra zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem raket ter odstranijo raketna oporišča. -
Vojna je nastala kot posledica političnih in vojaških razmer med hladno vojno, v kateri si je komunistični Severni Vietnam želel priključiti kapitalistični Južni Vietnam, ki je bil pod političnim in vojaškim vplivom ZDA. Spopad se je začel 1. novembra 1955 po prvi indokitajski vojni in je trajal vse do 30. aprila 1975, ko je padel Saigon. Vietnamska vojna je bila tudi prva vojna, ki je bila medijsko dobro pokrita, kar je povzročila tudi odzive javnosti po vsem svetu.
-
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Po nekaj urah priprave je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla.
»To je majhen korak za človeka, toda velik za človeštvo.« -
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, 300tisoč ljudi se je selilo. -
Pred 30 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve ter zadnje, ki so jih izpeljali v Jugoslaviji. Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih. 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. -
Deklaracija o suverenosti sprejeta pred 30 leti je jasno in odločno potrdila želje slovenskega naroda po samostojnem odločanju o lastni prihodnosti ter lastni usodi, saj je določila enoletni rok za sprejem nove ustave. Deklaracija je razglasila suverenost Republike Slovenija in poudarila, da morajo vsi zvezni organi in organizacije na območju Republike Slovenije poslovati v skladu z veljavnim pravnim redom v Republiki Sloveniji. -
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23.12.1990.Udeležba je bila visoka, podpora pa zelo prepričljiva. Rezultati so bili razglašeni 26.decembra. Po plebiscitu je slovenska oblast začela priprave na osamosvojitev. Sprejeti so bili nekateri temeljni državni zakoni. Največja pozornost je bila namenjena Slovenski obrambi in nadzoru njenih meja, saj so številni incidenti med JLA in TO nakazovali, da se JLA ne bo sprijaznila s slovensko osamosvojitvijo. -
Po osamosvojitvi Slovenije se je z zakonoma o denacionalizaciji in privatizaciji začel proces spreminjanja gospodarskega sistema. Sprejet je bil zakon o privatizaciji stanovanj in denacionalizaciji.
DENACIONALIZACIJA: Nekdanjim lastnikom zemlje, tovarn ali hiš, ki jim je bila lastnina odvzeta v času komunistične oblasti, je bila lastnina vrnjena v naravi ali v obliki odškodnine.
PRIVATIZACIJA: Podjetja, ki so bila družbeno premoženje, so bila prodana različnim domačim in tujim lastnikom. -
MENJAVA ZASTAV
Skupščina Slovenije je 25.junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Slovesna razglasitev je bila 26. junija 1991 v Ljubljani. -
27.junija se je začela vojna za Slovenijo, ko so enote JLA napadale slovensko ozemlje, ki je bila boj za obrambo državnosti Republike Slovenije. TO in policija sta na ukaz Republike Slovenije morala zavarovati in braniti pomembne objekte ter ovirati podiranje JLA. Vojna se je po nekaj dneh končala z dogovorom o ustavitvi sovražnosti.
-
Skupščina Republike Slovenije je 23. decembra 1991 sprejela novo ustavo.
-Slovenija je opredeljena kot demokratična država
-Oblast se deli na zakonodajo, izvršilno in sodno
-Vsi državljani Republike Slovenije, ki dopolnijo 18let, imajo pravico in dolžnost do udeležbe na slovenskih volitvah
-pravici do volitev rečemo volilna pravica. Volitve so tajne.
Dan pred osamosvojitvijo je parlament sprejel dopolnitev k ustavi, s katero je določil slovenske simbole: zastave, grb in državno himno. -
Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala k spoštovanju zakonov EU, hkrati pa je dobila nove priložnosti za razvoj. Slovenija je kot prva izmed novo pridruženih članic EU leta 2008 prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije leta 2021 je Svetu predsedovala drugič. Vsak državljan države članice ima poleg nacionalnega tudi državljanstvo EU, s tem lahko vsak državljan članice lahko prebivajo, študirajo in se zaposlijo v vseh državah članicah EU ter imajo pravico do zdravstvene oskrbe. -
- decembra 2003 je bil izveden posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO. S članstvom v Natu si Slovenija utrjuje status varne države, izboljšuje možnosti sodelovanja z drugimi državami na vojaškem kot tudi na drugih področjih ter prispeva k varnosti in stabilnosti v Evropi. Slovenska vojska sodeluje tudi v mednarodnih operacijah Nata.
-
Težnja Slovenije k vključitvi v Evropsko unijo je izhajala iz tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja z Evropsko unijo ter iz slovenske kulturne in civilizacijske umeščenosti v evropski prostor. Pred vstopom je Slovenija prilagodila svojo zakonodajo evropskim pravilom. 23. marca 2003 smo na referendumu o vstopu Slovenije v EU večinsko podprli članstvo in 1. maja 2004 je Slovenija po zaključenem pristopnem procesu postala polnopravna članica EU. -
od 1. januarja 2007 je v Sloveniji uradna denarna valuta postal evro. Evro je uradna valuta 19 od 27 držav članic EU, ki skupaj tvorijo evrsko območje, imenovano euroobmočje. Uvedba evra leta 2007 je dodatno spodbudila trgovinsko menjavo z evropskimi državami. -
Gospodarska kriza je najnižjo točko dosegla leta 1993. Z gospodarsko rastjo se je zvišala življenjska raven prebivalcev ter okrepila kupna moč. V letih 2008-2013 je svet in Slovenijo pretresla gospodarska kriza po letu 2014 je sledila ponovna gospodarska rast. Slovensko gospodarstvo se je močno usmerilo v izvoz. Močno se je zmanjšal tudi delež industrije in gradbeništva, povečal pa se je delež storitev.
-
Začela se je na Kitajskem. Zaradi nove bolezni se je ustavilo večinoma vse. Gospodarstvo je začelo propadati. Ljudje so delali od doma, otroci so se šolali od doma, bili skoraj da vsi zaprti doma, upoštevati se je moralo zaščitne ukrepe (nositi masko, razkuževati, varnostna razdalja). Pojavila so se testiranja in ukrepi proti bolezni. Vse se je podražilo, zaradi sil.
