-
Obdobje od pojava človečnjakov(prednik današnjih ljudi) do pojava kmetijstva, obsega 98% zgodovine
-
Os nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imeli mesta, bila so vodena iz sredisča, pojav poklicov, začne se razvoj tehnologije
-
astanek prvih civilizacij je bil dolgotrajen proces, ki se je začel pred približno 10.000 leti s prvimi kmetovalci v Mezopotamiji, Egiptu in Indiji. Ti ljudje so se osredotočili na gojenje rastlin in živali ter začeli živeti v naselbinah. Sčasoma so se naselbine združevale v večja mesta, kjer se je razvila specializacija dela, trgovina in pisanje. Prve civilizacije so imele kompleksne družbene in politične strukture temeljrazvoj civilizacij
-
Nastanek grških polisov se je začel v 8. stoletju pr. n. št. in je trajal do 6. stoletja pr. n. št. Grški polisi so bili majhne samostojne mestne države, ki so imele lastne politične in gospodarske strukture. Ti polisi so bili pomemben dejavnik v razvoju antične grške civilizacije, saj so spodbujali kulturo in umetnost ter vzpostavljali različne oblike vladavine, kot so oligarhije in demokracije.nastank grskih poliov
-
Začetek krščanstva se veže na Jezusa Kristusa, ki je bil rojen okoli leta 4 pr. n. št. v Betlehemu. Po njegovem javnem delovanju in smrti na križu, so se njegovi učenci razširili po svetu, širili krščansko vero in ustanavljali skupnosti kristjanov. Prve kristjane so [preganjali in kaznovali, a se je kljub temu vera hitro širila, zlasti po zaslugi apostola Pavla, ki je misijonaril v Grčiji, Turčiji in Italiji.zacetek krscanstva
-
-
Leta 395 je bil Rimski imperij razdeljen na Vzhodni in Zahodni del, kar je označilo konec obdobja enotnega Rimskega imperija. Vzhodni del se je imenoval Bizantinsko cesarstvo, s prestolnico v Konstantinoplu, medtem ko je bil Zahodni del pod vodstvom Rimskega cesarja z Rimom kot glavnim mestom. Razlog za razcep je bil predvsem politična, gospodarska in kulturna razlika med obema deloma ter neuspešni poskusi obnovitve enotnosti imperijarimsi imperij
-
Leta 313 je bil sprejet edikt milanskega cesarja Konstantina, ki je krščanstvo uradno priznal in zagotovil svobodo veroizpovedi v Rimskem cesarstvu. Po letu 380, ko je cesar Teodozij I. razglasil krščanstvo za edino državno vero, so bili vsi drugi verski obredi prepovedani in krščanstvo je postalo prevladujoča religija v Rimskem cesarstvu. Cerkev je postala močna politična in družbena sila, vplivala na umetnost, filozofijo in kulturo, in imela velik vpliv na življenje ljudi v cesarstvu.
-
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil postopen proces, ki je trajal več stoletij. V 5. stoletju so se zgodili številni napadi barbarskih plemen na rimske ozemlje, ki so vodili do oslabitve vojaške in gospodarske moči imperija. Znotrajne politične nestabilnosti in problemi s financiranjem so še dodatno oslabili Rimsko cesarstvo, ki je nazadnje leta 476 po Kristusu uradno propadel, ko je zahodni cesar Romulus Augustus odstopil oblast germanskemu poveljniku Odoakru.
-
Začne se z preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom
-
Začetek islama se datira v 7. stoletje, ko je prerok Mohamed začel oznanjati islam kot monoteistično vero. Islamska vera se je razširila po Arabiji in kmalu tudi izven nje, z združevanjem plemen pa je nastalo prvo muslimansko cesarstvo pod vodstvom prvih kalifov.
-
Po legendi je bilo Rim ustanovljen leta 753 pr. n. št. na sedmih hribih ob reki Tiberi. Ustanovitelja naj bi bila brata Romul in Rem, ki sta se borila za oblast nad novoustanovljenim mestom. Rim je postal glavno mesto rimske republike in kasneje rimskega cesarstva, ki je trajalo več kot tisoč let.ustanovite rima
-
Karl Veliki je bil kronan za rimsko cesarja leta 800 v Rimu s strani papeža Leona III. Ta dogodek je simboliziral ponovno združitev Zahodne in Vzhodne Rimske cesarstva. Kronanje je bilo tudi pomembno za nadaljnji razvoj Srednje Evrope, saj je Karl postal začetnik tako imenovane Karolinške renesanse in močnega frankovskega cesarstva.
-
Velika shizma je bil spor med krščanskimi Cerkvami Vzhoda in Zahoda, ki se je začel leta 1054. Glavni sporni točki sta bili uporaba kruha in vina pri obhajilu ter priznanje papeževega primata. Zaradi tega spora so se krščanske Cerkve razdelile na pravoslavno in katoliško.
-
Epidemija kuge, imenovane tudi Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, ki je v 14. stoletju pustošila po Evropi, Aziji in Afriki. Bolezen, ki jo je povzročal bakterijski klic Yersinia pestis, je povzročala visoko smrtnost in hude posledice za gospodarstvo ter družbeno življenje na prizadetih območjih. Epidemiološki vzroki za izbruh kuge so še vedno tema raziskav in razprav med zgodovinarji in epidemiologi.
-
Izum tiskarskega stroja se pripisuje nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu, ki je leta 1440 razvil sistem, ki je omogočal množično tiskanje knjig. Namesto ročnega prepisovanja besedila, se je s pomočjo tiskarskega stroja omogočilo hitrejše in učinkovitejše razmnoževanje knjig. To je imelo velik vpliv na širjenje znanja, saj so bile knjige postale dostopnejše in cenejše, kar je pripomoglo k razvoju izobraževanja in kulturi ter utrdilo položaj pisane besede kot glavnega vira znanja.
-
Leta 1453 so Osmanljani pod vodstvom Mehmeda II. osvojili Konstantinopel, s čimer so končali več kot tisočletno vladavino Vzhodnega rimskega cesarstva. Turki so s svojo vojaško premočjo uspeli premagati Konstantinopel, ki je bil eden najpomembnejših mest na svetu. Po osvojitvi mesta so Turki pričeli z gradnjo in širitvijo svojega imperija na Balkanu, v Aziji in Afriki. Padec Konstantinopla je pomenil tudi konec srednjega veka in prehod v novo obdobje zgodovine.
-
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov
-
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Abecednik, ki jo je leta 1550 v tiskarni v Nemčiji izdal protestantski duhovnik in pisec Jurij Dalmatin. Abecednik je bil prva knjiga v slovenskem jeziku,ki je bila natisnjena z gotico. V njej so bile poleg abecede tudi molitve in verzi ter pravila za branje in pisanje.Leta 1555 je Dalmatin izdal še drugo knjigo v slovenskem jeziku,to je Katekizem, ki je bil prav tako namenjen poučevanju ljudi v veri. Katekizem je bil natisnjen z gotico in vsebuje katekizem.
-
Pomlad narodov je bilo zgodovinsko obdobje med letoma 1848 in 1849, ko so se v večini evropskih držav pojavili revolucionarni izbruhi in narodna gibanja za politično svobodo ter samostojnost. V Sloveniji se je gibanje za samostojnost in nacionalno združitev pojavilo v 19. stoletju, vendar so se reformne ideje in boj za narodno prebujenje stopnjevali v drugi polovici 19. stoletja. V okviru tega procesa so se pojavili različni programi za uresničitev slovenskega narodnega programa.
-
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867, ko je bil podpisan avstro-ogrski izglede, ki je združil Avstrijsko cesarstvo in Kraljevino Ogrsko v eno politično entiteto. Avstro-Ogrska je bila zapletena večnacionalna država, ki je vključevala številne etnične skupine in je bila organizirana kot dvojna monarhija s skupno zunanjo politiko in obrambo. Vodilna vloga v državi je bila v rokah avstrijskega cesarja, medtem ko je imela Ogrska notranjo avtonomijo in lastno vlado.
-
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871, ko je bil v Versaillesu okronan prvorojeni sin pruskega kralja Viljema I. za nemškega cesarja. To je bilo posledica zmagovitega konca prusko-francoske vojne in združitve številnih nemških držav v eno politično entiteto. Nemško cesarstvo je bilo organizirano kot federacija, ki je vključevala 25 držav, in je bilo vodeno z močno centralizirano oblastjo pod cesarjem. Država je imela hitro rastočo industrijo in je postala vplivna sila v Evropi.
-
Odbdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varicanja