-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetistva. Obsega 98% vse zgodovine.
Prazgodovina -
Period: 4000 BCE to 476
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanske, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge stari vek -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Nastanek prvih civilizacij je bil dolgotrajen proces, ki se je začel pred približno 10.000 leti s prvimi kmetovalci v Mezopotamiji, Egiptu in Indiji. Ti ljudje so se osredotočili na gojenje rastlin in živali ter začeli živeti v naselbinah. Sčasoma so se naselbine združevale v večja mesta, kjer se je razvila specializacija dela, trgovina in pisanje. Prve civilizacije so imele kompleksne družbene in politične strukture temeljrazvoj civilizacij -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Predhodna doba v Grčiji, imenovana tudi predhomerska doba, je obsegala obdobje od 3. tisočletja pr. n. št. do 12. stoletja pr. n. št. V tem času so se na Kreti razvile minojske civilizacije, ki so se ukvarjale s trgovino, kmetijstvom in pomorstvom. Na kopnem pa so se na Peloponezu razvile mikenske civilizacije, ki so bile znane po gradnji trdnjav in impresivnih palač. V tem obdobju so se razvili tudi klasični grški miti in legendePedhomrska doba -
Period: 1120 BCE to 775 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Grška temna doba je obdobje upadanja kulture in gospodarskega razvoja, ki se je začelo po uničenju mikenske civilizacije v 12. stoletju pr. n. št. Prebivalstvo je živelo v skromnih naselbinah, večina je bila revna. Razvile so se nove oblike umetnosti, kot je geometrična keramika.grska temna doba -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Nastanek grških polisov se je začel v 8. stoletju pr. n. št. in je trajal do 6. stoletja pr. n. št. Grški polisi so bili majhne samostojne mestne države, ki so imele lastne politične in gospodarske strukture. Ti polisi so bili pomemben dejavnik v razvoju antične grške civilizacije, saj so spodbujali kulturo in umetnost ter vzpostavljali različne oblike vladavine, kot so oligarhije in demokracije.nastank grskih poliov -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Arhaična Grčija (800-480 pr. n. št.) je zaznamovala uveljavitev novih političnih sistemov, razvoj gospodarstva, trgovine in pomorstva ter razcvet umetnosti, literature in filozofije. Arhaična Grčija se zaključi z začetkom perzijskih vojn leta 480 pr. n. št.arhaicna grcij -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Po legendi je bilo Rim ustanovljen leta 753 pr. n. št. na sedmih hribih ob reki Tiberi. Ustanovitelja naj bi bila brata Romul in Rem, ki sta se borila za oblast nad novoustanovljenim mestom. Rim je postal glavno mesto rimske republike in kasneje rimskega cesarstva, ki je trajalo več kot tisoč let.ustanovite rima -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimsko republiko lahko razdelimo na zgodnjo, srednjo in pozno obdobje. V zgodnjem obdobju so se razvile različne institucije, kot so konsulstvo, senat in ljudska skupščina, ki so tvorile ravnotežje oblasti. V srednjem obdobju so se vzpostavili dolžniški in kmetijski problemi, ki so vodili do državljanskih vojn. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična Grčija (480-323 pr. n. št.) je bila obdobje velikega kulturnega, umetniškega in intelektualnega razcveta, ki ga zaznamujejo deli umetnosti, literature in filozofije, ki jih še danes štejemo za vrhunce zahodne civilizacije. V tem obdobju so se razvile demokratične politične strukture, kot je bila atenska demokracija, ter klasični slog arhitekture, kot ga vidimo na Akropoli. Klasična Grčija.klasicna grcij -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grško-perzijske vojne so bile serija spopadov med grškimi polisi in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Glavni vzrok za vojne je bil perzijski poskus osvojitve grških mestnih držav v Maleziji in na vzhodni obali Egejskega morja. Grška zmaga v bitki pri Maratonu leta 490 pr. n. št. je bila pomemben dogodek v zgodovini vojn in je postavila temelje za kasnejše grške zmage.grsko perziske vojne -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil kralj Makedonije, ki je vladal v 4. stoletju pr. n. št. Njegova vojaška kampanja se je raztezala od Grčije do Indije, kjer je osvojil obsežno ozemlje. Bil je znan po svojem vojaškem geniju, izobraževanju pri Aristotelu in širjenju grške kulture po osvojenih ozemljih.aleksander veliki -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija (323-31 pr. n. št.) je bilo obdobje po smrti Aleksandra Velikega, ko so se razvili novi kulturni in intelektualni tokovi ter novi arhitekturni slogovi. V umetnosti so se pojavile nove oblike, kot so kipi in freske. Pomembno je bilo tudi za razvoj znanosti, kot so matematika, astronomija in medicina.helenisticna grcija -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Kartagina in Rim sta se spopadla v treh vojnah, znanih kot punske vojne. Vojne so trajale več kot 100 let in končale so se s popolno rimsko zmago ter uničenjem Kartagine. Rim je postal vladar Sredozemlja in se razvil v eno največjih in najvplivnejših imperijev v zgodovini.punske vojne -
Period: 146 BCE to 324
Rimska grčija
Rimska republika (509–27 pr. n. št.) je bila zgodovinska država, ki je izhajala iz mesta Rima v Italiji. Ustanovljena je bila po obdobju Rimskega kraljestva in je trajala do vzpona Rimskega cesarstva. Rimski republiki je bila značilna urejena politična struktura, ki se je opirala na senat, državljanske skupščine in magistrate. Republika je dosegla svoj vrhunec v 2. stoletju pr. n. št., ko je bila njena oblast razširjena po celotni Sredozemski regiji.rimska grcija -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil rimski državnik in vojskovodja, rojen leta 100 pr. n. št. Njegov vzpon na oblast se je začel z vojaškimi uspehi in političnimi zavezništvi, ki so mu omogočili, da je postal guverner Galije. V času svojega vladanja je Cezar uvedel številne reforme, ki so bile usmerjene v modernizacijo Rima in izboljšanje življenja navadnih ljudi.gal julij cezar -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavijan Avgust (63 pr. n. št. - 14 n. št.) je bil rimski politik in vojskovodja ter prvi rimski cesar. Po smrti svojega posvojitelja in strica Julija Cezarja se je Oktavijan boril za moč v državi in zmagal v končni bitki pri Actiumu leta 31 pr. n. št. Nato se je razglasil za cesarja in prevzel nadzor nad Rimskim cesarstvom, s čimer se je začela doba Rimskega cesarstva in 200-letna vladavina Julijcev.gaj oktavijn avgust -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 27 pr. n. št. z vzponom Oktavijana (pozneje znanega kot cesar Avgust) na oblast. Obsegalo je velik del Evrope, severne Afrike in zahodne Azije. Cesarstvo se je nadaljevalo več kot pet stoletij, s koncem zahodnega cesarstva leta 476 n. št., medtem ko je vzhodno cesarstvo, znano tudi kot Bizantinsko cesarstvo, preživelo do leta 1453.rimsko cesarstvo -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Začetek krščanstva se veže na Jezusa Kristusa, ki je bil rojen okoli leta 4 pr. n. št. v Betlehemu. Po njegovem javnem delovanju in smrti na križu, so se njegovi učenci razširili po svetu, širili krščansko vero in ustanavljali skupnosti kristjanov. Prve kristjane so [preganjali in kaznovali, a se je kljub temu vera hitro širila, zlasti po zaslugi apostola Pavla, ki je misijonaril v Grčiji, Turčiji in Italiji.zacetek krscanstva -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Leta 395 je bil Rimski imperij razdeljen na Vzhodni in Zahodni del, kar je označilo konec obdobja enotnega Rimskega imperija. Vzhodni del se je imenoval Bizantinsko cesarstvo, s prestolnico v Konstantinoplu, medtem ko je bil Zahodni del pod vodstvom Rimskega cesarja z Rimom kot glavnim mestom. Razlog za razcep je bil predvsem politična, gospodarska in kulturna razlika med obema deloma ter neuspešni poskusi obnovitve enotnosti imperijarimsi imperij -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo leta 330 po razdelitvi rimskega cesarstva na vzhodno in zahodno polovico. Središče cesarstva je bil Konstantinopel, ki je bil eno najpomembnejših mest v srednjem veku. Cesarstvo je obstajalo več kot tisoč let, vse do osmanskega erazma, ki ga je leta 1453 zavzela Osmanska turška država. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Leta 313 je bil sprejet edikt milanskega cesarja Konstantina, ki je krščanstvo uradno priznal in zagotovil svobodo veroizpovedi v Rimskem cesarstvu. Po letu 380, ko je cesar Teodozij I. razglasil krščanstvo za edino državno vero, so bili vsi drugi verski obredi prepovedani in krščanstvo je postalo prevladujoča religija v Rimskem cesarstvu. Cerkev je postala močna politična in družbena sila, vplivala na umetnost, filozofijo in kulturo, in imela velik vpliv na življenje ljudi v cesarstvu. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil postopen proces, ki je trajal več stoletij. V 5. stoletju so se zgodili številni napadi barbarskih plemen na rimske ozemlje, ki so vodili do oslabitve vojaške in gospodarske moči imperija. Znotrajne politične nestabilnosti in problemi s financiranjem so še dodatno oslabili Rimsko cesarstvo, ki je nazadnje leta 476 po Kristusu uradno propadel, ko je zahodni cesar Romulus Augustus odstopil oblast germanskemu poveljniku Odoakru. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Cesar Justinijan I. je vladal Vzhodnemu rimskemu cesarstvu med letoma 527 in 565. Bil je znan po svojih reformah pravnega sistema, zbirki zakonov imenovanih Corpus Juris Civilis, in po svojih vojaških podvigih, med drugim po ponovni združitvi dela zahodnega cesarstva. Njegovo obdobje vladavine je bilo zaznamovano s številnimi vojnami in konflikti, med drugim s poskusi, da bi ponovno osvojil izgubljene ozemlje na zahodu in v severni Afriki, ter s konflikti z nekaterimi cerkvenimi dostojanstveniki -
622
ZAČETEK ISLAMA
Začetek islama se datira v 7. stoletje, ko je prerok Mohamed začel oznanjati islam kot monoteistično vero. Islamska vera se je razširila po Arabiji in kmalu tudi izven nje, z združevanjem plemen pa je nastalo prvo muslimansko cesarstvo pod vodstvom prvih kalifov. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantansko kraljestvo je bilo zgodovinsko obdobje na ozemlju današnje Slovenije v 7. in 8. stoletju, ki se je razvilo iz panonskih plemenskih združb. Imelo je svojo dinastijo, ki je bila v sorodu s franaško dinastijo in ki je bila povezana z Bavarsko. V 8. stoletju je bilo Karantansko kraljestvo priključeno franaškemu cesarstvu. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je bila obdobje večstoletnega osvajanja in ponovnega zavzemanja španskega ozemlja s strani krščanskih sil po padcu vizigotskega kraljestva in islamske invazije v 8. stoletju. Vojne so se začele v 8. stoletju in trajale vse do 15. stoletja, ko so bila osvojena vsa ozemlja pod muslimansko vladavino v Španiji, s čimer se je končalo obdobje rekonkviste. S tem je bila tudi dokončno vzpostavljena katoliška monarhija v Španiji. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Karl Veliki je bil kronan za rimsko cesarja leta 800 v Rimu s strani papeža Leona III. Ta dogodek je simboliziral ponovno združitev Zahodne in Vzhodne Rimske cesarstva. Kronanje je bilo tudi pomembno za nadaljnji razvoj Srednje Evrope, saj je Karl postal začetnik tako imenovane Karolinške renesanse in močnega frankovskega cesarstva. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma je bil spor med krščanskimi Cerkvami Vzhoda in Zahoda, ki se je začel leta 1054. Glavni sporni točki sta bili uporaba kruha in vina pri obhajilu ter priznanje papeževega primata. Zaradi tega spora so se krščanske Cerkve razdelile na pravoslavno in katoliško. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile niz oboroženih spopadov med krščanskimi in muslimanskimi silami, ki so se odvijali v 11. in 13. stoletju. Voditelji krščanske cerkve so pozivali kristjane k osvoboditvi Svete dežele in zaščiti krščanskih svetišč. Vojne so prinesle številne spremembe v Evropi in Bližnjem vzhodu, vključno z vzpostavitvijo križarskih držav v Palestini in Siriji ter krepitvijo moči papeštva. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
humanizma in renesanse v Evropi med 14. in 17. stoletjem, ki sta spodbujala poudarjanje vrednosti posameznika, kulture in znanosti. Humanisti so se ukvarjali z obujanjem klasične grško-rimske kulture, prevajanjem in širjenjem znanja, kar je pripomoglo k razvoju humanistične izobrazbe, medtem ko se je renesančna umetnost zaznamovala s ponovnim odkrivanjem klasičnih stilov in tehnik ter razvojem novih umetniških izrazov, ki so pripomogli k razvoju slikarstva, kiparstva in arhitekture. -
Period: 1322 to 1453
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili pomembna plemiška rodbina v 14. in 15. stoletju, ki je obvladovala širša območja današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Vrhunec njihovega vpliva so dosegli pod vladanjem Ulrika II. Celjskega, ki je postal celo kralj Poljske. Poznani so bili tudi po svojih gradbenih dosežkih, kot je grad Celje.celscelski grofje -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Epidemija kuge, imenovane tudi Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, ki je v 14. stoletju pustošila po Evropi, Aziji in Afriki. Bolezen, ki jo je povzročal bakterijski klic Yersinia pestis, je povzročala visoko smrtnost in hude posledice za gospodarstvo ter družbeno življenje na prizadetih območjih. Epidemiološki vzroki za izbruh kuge so še vedno tema raziskav in razprav med zgodovinarji in epidemiologi. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turški vpadi so bili serija vojaških napadov Osmanov na ozemlja vzhodne in srednje Evrope v 15. in 16. stoletju. Osmanom se je uspelo širiti in zavzeti večino Balkana, vključno s Srbijo, Bosno in deli Hrvaške, ter zavzeti Budimpešto. Turški vpliv se je širil tudi na Slovensko ozemlje, kjer so Turki plenili, požigali in ropali mesta ter vasice. Turški vpadi so vplivali na politično in vojaško dogajanje v Evropi ter spodbudili obrambni duh in organizacijo protiturških vojsk. -
Period: 1408 to
KMEČKI VPADI
Kmečki vpadi so se zgodili v srednjem veku, ko so se kmetje zaradi socialne in gospodarske stiske organizirali in napadali plemstvo ter mesta. Vpadi so bili povezani z zahtevami po zmanjšanju davkov, izboljšanju delovnih pogojev in politični moči. V Sloveniji so kmečki upori zaznamovali 15. in 16. stoletje, med najbolj znanimi so bili vstaja v Križevcih leta 1515, vstaja Matije Gubca leta 1573 in vstaja Jurija Dalmatina leta 1630. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Izum tiskarskega stroja se pripisuje nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu, ki je leta 1440 razvil sistem, ki je omogočal množično tiskanje knjig. Namesto ročnega prepisovanja besedila, se je s pomočjo tiskarskega stroja omogočilo hitrejše in učinkovitejše razmnoževanje knjig. To je imelo velik vpliv na širjenje znanja, saj so bile knjige postale dostopnejše in cenejše, kar je pripomoglo k razvoju izobraževanja in kulturi ter utrdilo položaj pisane besede kot glavnega vira znanja. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Leta 1453 so Osmanljani pod vodstvom Mehmeda II. osvojili Konstantinopel, s čimer so končali več kot tisočletno vladavino Vzhodnega rimskega cesarstva. Turki so s svojo vojaško premočjo uspeli premagati Konstantinopel, ki je bil eden najpomembnejših mest na svetu. Po osvojitvi mesta so Turki pričeli z gradnjo in širitvijo svojega imperija na Balkanu, v Aziji in Afriki. Padec Konstantinopla je pomenil tudi konec srednjega veka in prehod v novo obdobje zgodovine. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Leta 1492 je Krištof Kolumb, španski pomorščak, izvedel enega najpomembnejših pomorskih podvigov v zgodovini človeštva - odkril je novo celino, Ameriko. Na poti proti zahodu, ki jo je financirala španska kraljica Izabela I., je s svojo floto prečkal Atlantski ocean in po več kot dveh mesecih plovbe pristal na Bahamih, misleč da je prispel do Vzhodne Azije. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju v Evropi, ki se je zavzemalo za reformo katoliške cerkve. S svojim kritičnim pristopom do katoliške hierarhije in prakse je vodila do ločitve krščanske cerkve na katoliško in protestantsko. Protestanti so se zavzemali za reformo cerkve, s poudarkom na osebni veri in duhovnem odrešenju, ter nasprotovali dogmam in obredom, ki so jih videli kot nepotrebnega posredovanja med Bogom in vernikom. Reformacija je imela velik vpliv na evropsko zgodovino. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Abecednik, ki jo je leta 1550 v tiskarni v Nemčiji izdal protestantski duhovnik in pisec Jurij Dalmatin. Abecednik je bil prva knjiga v slovenskem jeziku,ki je bila natisnjena z gotico. V njej so bile poleg abecede tudi molitve in verzi ter pravila za branje in pisanje.Leta 1555 je Dalmatin izdal še drugo knjigo v slovenskem jeziku,to je Katekizem, ki je bil prav tako namenjen poučevanju ljudi v veri. Katekizem je bil natisnjen z gotico in vsebuje katekizem. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliško in protestantsko stranjo na območju Svetega rimskega cesarstva. Dogovor je omogočil protestantskim knezom, da so imeli pravico do svobode veroizpovedi in priznavanja njihovih cerkvenih dejanj. Druga pomembna točka dogovora je bila, da je vsak vladar izbiral vero svoje dežele, kar je pomenilo, da se je cesarstvo uradno priznalo kot mešana vera. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583 s strani protestantskega duhovnika Primoža Trubarja, ki je s tem pomembno prispeval k razvoju slovenskega jezika. Leta 1584 je sledil prevod Svetega pisma v slovenščino, ki je bil delo več avtorjev in je bil tudi pomemben za razvoj slovenskega jezika in pisanja v njem. Ti dve publikaciji sta bili pomembni tudi z vidika širjenja krščanske vere med Slovenci, saj sta omogočili lažji dostop do religioznih besedil v materinščini. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV. je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715, ki je bil znan po svojem absolutističnem vladanju. Absolutizem je politični sistem, v katerem je kralj ali monarh imel absolutno oblast nad državo in njenimi prebivalci, brez vmešavanja drugih političnih sil. Ludvik je okrepil svoj položaj z uvedbo različnih reform in praks, kot so ustanovitev centraliziranega vladnega aparata, uveljavitev verske enotnosti z zatiranjem hugenotov in utrditev kraljeve oblasti. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo kulturno gibanje v Evropi v 18. stoletju, ki se je zavzemalo za poudarjanje razuma, znanosti in svobode ter kritiziralo cerkveno in kraljevsko avtoriteto ter družbene neenakosti. Razsvetljenci so se ukvarjali s kritičnim razmišljanjem in dvigovanjem družbene zavesti ter poudarjali pomen znanosti, izobraževanja in napredka.Razsvetljenstvo je pripomoglo k razvoju moderne demokracije, narodne osveščenosti, humanizma in filozofije ter razvoju naravoslovja in tehnologije. -
Period: to
MATIJA TEREZIJA
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je znana po svojih reformah, ki so vključevale modernizacijo države, izboljšanje izobraževanja, zdravstva in socialne skrbi ter krepitev centralne oblasti. Uvedla je tudi novo davčno politiko in reformirala vojsko ter pravosodni sistem. Njeno vladanje je pustilo trajen vpliv na Avstrijo in Evropo. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija je bila obdobje sprememb v proizvodnji, ki se je začelo v 18. stoletju v Angliji. Revolucija je prinesla nov način proizvodnje, ki je temeljil na strojih in uporabi pare kot vira energije. Razvili so se tudi novi načini organizacije dela, kot so tovarne, trakovi in delitev dela. Posledice so bile prelomne, saj so omogočile hitrejšo in cenejšo proizvodnjo, kar je pripomoglo k razvoju industrije in gospodarstva ter pospešilo urbanizacijo in družbene spremembe. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški general in politik, ki se je povzpel na oblast po koncu francoske revolucije. Postal je prvi konzul Francije leta 1799, nato pa se je leta 1804 razglasil za cesarja Francije. Napoleon je bil znan po svojih vojaških podvigih in osvojitvah, med drugim je razširil francosko ozemlje in ustanovil francoski imperij. Vendar je bil tudi kontroverzen lik zaradi svojih avtoritarnih metod in številnih vojn, ki so prizadele Evropo. -
NASTANEK ZDA
Nastanek ZDA se je začel s poselitvijo prvih evropskih kolonistov v 17. stoletju, ki so prihajali predvsem iz Anglije, Španije, Francije in Nizozemske. Kolonije so se razvile in rasle pod različnimi vladami in gospodarskimi sistemi, vse do tega, ko so se leta 1776 enajst kolonij odcepilo od britanske krone in razglasilo neodvisnost. Po vojni za neodvisnost se je nova država razvijala, zahvaljujoč ustavi, ki je bila sprejeta leta 1787, in širitvi ozemlja, predvsem na zahodu. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija, ki se je odvijala med letoma 1789 in 1799, je bilo gibanje, ki se je zavzemalo za odpravo absolutne monarhije in uvedbo republikanske ureditve ter družbene enakosti. Spremembe so prinesle tudi uvedbo človekovih pravic in svoboščin, odpravo feudalnih privilegijev in uvedbo civilne zakonodaje. Revolucija je pripomogla k razvoju moderne demokracije in vplivala na dogajanje v Evropi ter drugih delih sveta. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ustanovljena leta 1809, ki je zajemala območje današnje Slovenije, Hrvaške in dela Italije in Avstrije. Ustanovljene so bile z namenom, da bi okrepile francosko prisotnost na Balkanu in pospešile modernizacijo in enotnost na tem območju. Ilirske province so bile pomemben mejnik v razvoju slovenskega naroda, saj so s seboj prinesle modernizacijo in uvajanje francoskih zakonov ter jezika. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem je bil politični sistem v Evropi med letoma 1815 in 1848, ki je temeljil na ohranitvi monarhične oblasti in zatiranju vsakršne liberalne in nacionalne miselnosti. Metternich, avstrijski kancler, je zasledoval idejo o svetovnem redu in zavezanosti dinastijam, ki je preprečevala vsakršno oblikovanje nacionalnih držav in ohranjala absolutistično oblast. Sistem je bil zelo represiven in je zatiral vsako obliko demokracije in svobode govora. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres Svete Alianse je bil mednarodni sestanek predstavnikov evropskih držav, ki so ga organizirali po koncu Napoleonskih vojn leta 1815 v Ljubljani. Namen sestanka je bil uskladiti politične in družbene razmere v Evropi ter preprečiti morebitne prihodnje revolucije. Na kongresu so se udeleženci dogovorili za priznanje obstoja neodvisne Belgije in Švice ter se zavzeli za obnovo monarhije in verskega reda. Sestanek je bil pomemben za nadaljnji razvoj politične in družbene ureditve Evrope. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franz Joseph I. je bil avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916. Njegovo dolgo vladavino je zaznamovalo število zgodovinskih dogodkov, vključno s krvavim letom 1848, avstro-ogrskega imperija v času 1. svetovne vojne ter njegovega dediščine, ki je vplivala na prihodnost Evrope in sveta. Bil je znan po svoji konservativni politiki ter trdnosti pri obrambi in ohranjanju svojega cesarstva. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov je bilo zgodovinsko obdobje med letoma 1848 in 1849, ko so se v večini evropskih držav pojavili revolucionarni izbruhi in narodna gibanja za politično svobodo ter samostojnost. V Sloveniji se je gibanje za samostojnost in nacionalno združitev pojavilo v 19. stoletju, vendar so se reformne ideje in boj za narodno prebujenje stopnjevali v drugi polovici 19. stoletja. V okviru tega procesa so se pojavili različni programi za uresničitev slovenskega narodnega programa. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem se nanaša na uporabo glasbenih instrumentov, ki so bili običajni v času Johanna Sebastiana Bacha, pri izvajanju njegovih del. Ta pristop vključuje uporabo baročnih glasbil in tehnike izvajanja ter se osredotoča na zvestobo izvirnemu zvoku in interpretaciji Bachove glasbe. To je pristop, ki ga pogosto uporabljajo izvajalci, ki si prizadevajo ohraniti zgodovinsko natančnost pri izvajanju Bachove glasbe. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja in je prinesla večje in hitrejše spremembe v industrijski proizvodnji. Glavni razlogi za to revolucijo so bili izumi in napredki na področju tehnologije, kot so napredni stroji, kemikalije in elektrika. Te spremembe so vodile do večje proizvodnje, hitrejšega transporta, boljše komunikacije in večje učinkovitosti v proizvodnji, kar je povzročilo tudi velike družbene in ekonomske spremembe. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Kraljevina Italija je nastala leta 1861, ko so se različne italijanske države združile v eno politično entiteto. Glavno vlogo pri združevanju Italije je imel Giuseppe Garibaldi, ki je vodil vojaške kampanje za združitev in osvoboditev italijanskih ozemelj. Kraljevina Italija je bila pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II. in je vključevala večino italijanskega polotoka, vključno z Rimom, ki je postal glavno mesto nove države. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna se je odvijala med letoma 1861 in 1865 v Združenih državah Amerike. Bila je vojna med Združenimi državami Amerike (Unija) in Konfederacijo Južnih držav, ki so se odcepili zaradi različnih prepričanj o suženjstvu, državni suverenosti in drugih vprašanjih. Konfederacija je bila poražena, kar je pripeljalo do ukinitve suženjstva in krepitve moči zvezne vlade v ZDA. Vojna je imela dolgotrajne posledice za družbo in politiko ZDA. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867, ko je bil podpisan avstro-ogrski izglede, ki je združil Avstrijsko cesarstvo in Kraljevino Ogrsko v eno politično entiteto. Avstro-Ogrska je bila zapletena večnacionalna država, ki je vključevala številne etnične skupine in je bila organizirana kot dvojna monarhija s skupno zunanjo politiko in obrambo. Vodilna vloga v državi je bila v rokah avstrijskega cesarja, medtem ko je imela Ogrska notranjo avtonomijo in lastno vlado. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871, ko je bil v Versaillesu okronan prvorojeni sin pruskega kralja Viljema I. za nemškega cesarja. To je bilo posledica zmagovitega konca prusko-francoske vojne in združitve številnih nemških držav v eno politično entiteto. Nemško cesarstvo je bilo organizirano kot federacija, ki je vključevala 25 držav, in je bilo vodeno z močno centralizirano oblastjo pod cesarjem. Država je imela hitro rastočo industrijo in je postala vplivna sila v Evropi. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski vojaški general, pesnik in politik, ki je igral pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Rodil se je leta 1874 v Kamniku, takrat delu Avstro-Ogrske, in umrl leta 1934 v Mariboru. -
Period: to
Moderna doba
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologije in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda je bil ključni dogodek, ki se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, in je sprožil verigo dogodkov, ki so privedli do začetka Prve svetovne vojne. Atentat so izvedli člani srbske nacionalistične skupine Mlada Bosna, ki so se uprli avstro-ogrski oblasti. Medtem ko je prestolonaslednik in njegova žena Sofija potovala skozi Sarajevo v odprtem avtomobilu -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt, ki je trajal od leta 1914 do leta 1918. Vojna je izbruhnila kot rezultat kompleksnih političnih in gospodarskih razmer v Evropi ter mednarodnih rivalstev med večjimi silami tistega časa. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila ena od glavnih bojišč med Prvo svetovno vojno, kjer so se spopadale italijanske in avstro-ogrske vojaške sile. Fronta je potekala ob reki Soči, na območju med Italijo in Avstro-Ogrsko ter je zajemala predvsem gorato teren v Julijskih Alpah. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija je bila serija političnih in družbenih dogodkov, ki so se zgodili v Rusiji med letoma 1917 in 1923 ter so privedli do konca ruske monarhije in vzpona Sovjetske zveze. Revolucija je močno spremenila politično, družbeno in gospodarsko krajino Rusije ter imela dolgoročne posledice za svetovno zgodovino. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov se je imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter je bila ustanovljena po koncu Prve svetovne vojne leta 1918. Njen cilj je bil združiti različne južnoslovanske narode pod enotno državo. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena leta 1918 po koncu Prve svetovne vojne. Združila je različna južnoslovanska ozemlja, ki so bila prej del Avstro-Ogrske monarhije. Njen glavni cilj je bil združiti Slovence, Hrvate in Srbe pod enotno državo. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Parizska mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki je potekala med letoma 1919 in 1920 v Parizu, Francija. Konferenca je bila sklicana po koncu Prve svetovne vojne, da bi določili pogoje miru in uredili razmerja med zmagovalnimi in poraženimi državami. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta se nanašajo na obdobje gospodarskega in kulturnega razcveta v Združenih državah Amerike, ki je sledilo koncu Prve svetovne vojne. Ta obdobje se običajno nanaša na obdobje med letoma 1920 in 1929. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, sklenjena med zmagovalnimi zavezniki in Madžarsko po koncu Prve svetovne vojne. Pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v Trianonu, blizu Pariza. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na avstrijskem ozemlju Koroške. Namen plebiscita je bil določiti prihodnost regije in odločiti, ali bo ostala del Avstrije ali se pridružila Kraljevini SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev), poznejši Jugoslaviji. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem v Sovjetski zvezi se nanaša na politični sistem, ki se je oblikoval pod vodstvom Josefa Stalina med leti 1924 in 1953. Stalin je bil generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze in kasneje prevzel vodstvo države kot predsednik Sveta ministrov. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je politični in družbeni sistem, ki se je vzpostavil v Italiji pod vodstvom Benita Mussolinija med letoma 1922 in 1943. Fašizem se je razvil kot odgovor na politično nestabilnost, gospodarsko krizo in socialne nemire po koncu Prve svetovne vojne. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza je bila ena najhujših svetovnih gospodarskih kriz v zgodovini, ki je trajala v 1930-ih letih. Kriza se je začela z borznim zlomom na Wall Streetu v New Yorku 29. oktobra 1929, znanem tudi kot Črni torek. Ta dogodek je sprožil verižno reakcijo, ki je prizadela gospodarstva po vsem svetu. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji je bil politični in ideološki sistem, ki je vladal med letoma 1933 in 1945 pod vodstvom Adolfa Hitlerja in njegove nacistične stranke, Nacionalno socialistične nemške delavske stranke (NSDAP). Nacistični režim je imel obsežen vpliv na družbo, gospodarstvo, kulturo in zunanjo politiko Nemčije v tem obdobju. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Vojaški spopadi so se začeli kot odziv na politično in družbeno nestabilnost v državi, s čimer so se srečevali republikanci, ki so podpirali demokratično vlado, ter nacionalistične sile, ki so želele prevladati in uvesti avtoritarni režim. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. Vojna je vključevala večino držav sveta, pri čemer so se razdelile v dve zavezniških strani: zavezniki (vključno z Združenim kraljestvom, ZDA, Sovjetsko zvezo in Francijo) ter osi (vključno z Nemčijo, Italijo in Japonsko). -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, ki se je zgodil med Drugo svetovno vojno. Napad je bil izveden 6. aprila 1941 in ga je izvedla sila osi, ki so jo sestavljale Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila zvezna država, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992. Njeno polno ime je bilo Federativna ljudska republika Jugoslavija (kasneje Socialistična federativna republika Jugoslavija). -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum se nanaša na mednarodni dogovor, znan tudi kot Memorandum o varnosti in stabilnosti Kosova, ki je bil podpisan 15. junija 1999 v Londonu. Memorandum je bil sklenjen med vladami Republike Srbije, Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike, Ruske federacije, Nemčije, Francije in Italije. -
NASTANEK OZN
ChatGPT
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena po koncu druge svetovne vojne kot mednarodna organizacija za spodbujanje miru, varnosti in sodelovanja med državami. Njen nastanek je bil formalno potrjen z ustanovno listino, ki je bila sprejeta 26. junija 1945 v San Franciscu. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo (Sovjetska zveza) ter njunimi zavezniki, ki je trajalo približno od konca druge svetovne vojne leta 1945 do konca 80. let 20. stoletja. Kljub temu, da ni bilo neposrednega vojnega spopada med ZDA in Sovjetsko zvezo, je bila prisotna intenzivna politična, gospodarska in ideološka tekma med obema stranema. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je oboroženi konflikt, ki se je odvijal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med Demokratično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja), podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter Republiko Korejo (Južna Koreja), podprto z mednarodno koalicijo, predvsem Združenimi narodi (ZN), ki so jih vodile Združene države Amerike. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1951 z uveljavitvijo Pogodbe o ESKPJ. Cilj skupnosti je bil vzpostaviti skupen trg za premog in jeklo ter spodbujati gospodarsko sodelovanje med svojimi članicami. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo politično in diplomatsko gibanje, ki se je oblikovalo med hladno vojno. Gibanje je bilo ustanovljeno leta 1961 v Beljaku v Jugoslaviji na pobudo indijskega premierja Jawaharlala Nehruja, egipčanskega predsednika Gamala Abdel Nasra in jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Gibanje je pridobilo podporo večine držav, ki so se želele distancirati od blokovske delitve sveta med ZDA in Sovjetsko zvezo ter ohraniti svojo neodvisnost in avtonomijo v mednarodnih zadev -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 z Rimsko pogodbo. Skupaj s skupnostjo za premog in jeklo ter skupnostjo za atomsko energijo je tvorila temelje Evropskih skupnosti, predhodnic Evropske unije. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bil vrhunec napetosti med Združenimi državami Amerike (ZDA), Sovjetsko zvezo in Kubo leta 1962. Kriza je izbruhnila, ko so ZDA odkrile sovjetsko namestitev jedrskih raket na Kubi. To je povzročilo resno varnostno grožnjo za ZDA, saj so se Sovjeti lahko pripravljeni in sposobni izvesti jedrski napad na ZDA iz bližine. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamu. Vojna je bila del hladne vojne in je vključevala severni del Vietnam, znan kot Demokratična republika Vietnam, in južni del Vietnam, znan kot Republika Vietnam. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969, ko je vesoljska misija Apollo 11 pristala na površini Lune. Misija je bila izvedena s strani ameriške vesoljske agencije NASA in je vključevala astronavta Neila Armstronga in Edwina "Buzza" Aldrina. Neil Armstrong je postal prvi človek, ki je stopil na površino Lune, in je znan po svojih slavnih besedah: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki (danes neodvisna država Ukrajina). Med testiranjem jedrske reaktorske enote št. 4 je prišlo do hudega neuspeha reaktorja, zaradi česar je prišlo do eksplozije in izpusta radioaktivnega sevanja. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve se nanašajo na volitve, na katerih so bile dovoljene politične stranke, ki niso bile del enopartijskega sistema. Te volitve so pomemben korak proti demokratizaciji političnega sistema in omogočajo večjo politično pluralnost ter svobodo izbire za volivce. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991. Ta deklaracija je bila ena ključnih političnih dokumentov v procesu osamosvajanja Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je potekal 23. decembra 1990. Gre za referendum, na katerem so se volivci izrekli o samostojnosti Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na plebiscitu so volivci odgovarjali na vprašanje: "Ali naj bo Slovenija samostojna in neodvisna država?" -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bila pomembna procesa v Sloveniji in številnih drugih državah, ki so se odcepile od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ti procesi so potekali po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 in so vključevali prehod od socializma k tržnemu gospodarstvu in lastninski transformaciji. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije se je zgodila 25. junija 1991. Na ta dan je slovenski parlament, takrat imenovan Skupščina Republike Slovenije, sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem aktom je bila formalno razglašena samostojnost in neodvisnost Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo se je odvijala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Gre za oborožen konflikt med vojaškimi silami nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (JLA) in Teritorialno obrambo Republike Slovenije (TO). Vojna je bila posledica prizadevanj Slovenije za osamosvojitev in neodvisnost. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991. Gre za temeljni pravni akt Republike Slovenije, ki opredeljuje pravice, dolžnosti, organizacijo in delovanje države. Ustava je bila sprejeta na podlagi odločitve slovenskega plebiscita o samostojnosti in je nadomestila prejšnjo ustavo iz leta 1974, ki je veljala v okviru Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska združba 27 evropskih držav. Ustanovljena je bila s podpisom Maastrichtske pogodbe leta 1992, čeprav ima svoje korenine v prejšnjih evropskih integracijskih pobudah, kot so Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ). EU ima širok nabor pristojnosti, ki se nanašajo na gospodarstvo, trgovino, varnost, pravosodje, okolje in številna druga področja. -
VKLJUČITEV V NATO
Slovenija je postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO) 29. marca 2004. Vključitev v NATO je bila pomembna odločitev za Slovenijo in je predstavljala potrditev njenega strateškega zavezništva z zahodnimi demokratičnimi državami ter varnostno in obrambno povezavo s partnerskimi državami. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Slovenija je postala članica Evropske unije (EU) 1. maja 2004. Prikjučitev EU je bila pomemben korak za Slovenijo in je predstavljala polnopravno vključitev v evropski integracijski proces ter okrepitev političnega, gospodarskega in pravnega sodelovanja z ostalimi članicami EU. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Slovenija je postala članica euroobmočja, območja, kjer se uporablja evro kot uradna valuta, 1. januarja 2007. Vstop v euroobmočje je bil naslednji pomemben korak po priključitvi Evropski uniji. Slovenija je izpolnila zahtevane pogoje, kot so doseganje makroekonomske stabilnosti, vzdržnost javnih financ, stabilnost cen in izpolnjevanje kriterijev za članstvo v euroobmočju. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza v Sloveniji med leti 2008 in 2013 je bila del globalne finančne krize, ki se je začela s propadom investicijske banke Lehman Brothers v Združenih državah Amerike leta 2008. Kriza je močno prizadela tudi Slovenijo in imela negativne učinke na njeno gospodarstvo. -
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija COVID-19 je globalna pandemija, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2. Prvi primeri okužbe so se pojavili v kitajskem mestu Wuhan v decembru 2019, nato pa se je virus hitro širil po svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 11. marca 2020 razglasila COVID-19 za pandemijo.