-
Mesta: Bila so verska, gospodarska, upravna in kulturna središča. Imela so stavbe, namenjene verskim obredom in vodenju države.
-
V tem času so se prebivalci Grčije začeli seliti v manjše naselbine, ki so bile postavljene na bolj strateških lokacijah in so služile kot zatočišče pred zunanjimi nevarnostmi.
-
Grški polisi so nastali v 8. in 7. stoletju pr. n. št. v Grčiji kot posledica socialnih, političnih in gospodarskih sprememb. Prej so bili prebivalci Grčije organizirani v plemena in klanove, ki so se med seboj pogosto spopadali.
-
V arhaični Grčiji so se oblikovali polisi, ali pa mestne države, kot sta bili Atene in Sparta. Te države so imele lastno vlado, zakone in vojsko ter so se med seboj pogosto spopadale. V tem času so se tudi pojavile prve demokratične institucije, kot sta bili atenska skupščina in sodišča, ki so omogočile večjo vključenost državljanov v politični proces.
-
- Legenda pravi, da sta brata Romul in Rem, ki sta bila po mitskih izročilih sinova boga vojne Marsa, ustanovila Rim leta 753 pr. n. št. Na začetku sta vladala kot skupna kralja, vendar je Romul kasneje prevzel popolno oblast in postal prvi rimski kralj.
-
- V republiki so imeli oblast trije uradniki, imenovani konsuli, ki so vodili državo skupaj in si delili odgovornosti za vojaške, civilne in pravne zadeve. V republiki so bili tudi drugi uradniki, kot so pretorji, censorji in quaestorji, ki so imeli različne naloge in obveznosti. V republiki so volitve potekale demokratično, vendar so volitve potekale le med patriciji - aristokratsko družbeno skupino.
-
V klasični Grčiji so se oblikovale najbolj znane države, kot so Atene in Sparta, ki so imele izjemne vplive na kulturo, politiko in filozofijo v zahodnem svetu. Atene so postale središče demokracije, kjer so državljani lahko sodelovali v političnem procesu, medtem ko je Sparta postala sinonim za močno vojsko in militaristično državo.
-
- Aleksander Veliki je bil grški kralj Makedonije.
- Aleksander je postal znan po svojih vojaških podvigih in je osvojil veliko ozemlje, vključno z Perzijskim cesarstvom, Egiptom in deli Indije.
-
- Helenistična Grčija je bila znana po svojih velikih znanstvenikih, filozofih in umetnikih, kot so Arhimed, Euclid, Aristarh, Epicur in Zeno
- Helenistična Grčija je bila pomembna tudi za razvoj arhitekture in umetnosti.
-
Punske vojne so bile trimesečni konflikt med rimskim imperijem in Kartaginci, ki so vodili mesto Kartagina v Severni Afriki. Prva punska vojna se je začela leta 264 pr. n. št. zaradi tekmovalnosti obeh držav v zavzetju Sicilije. Rimski vojaški uspehi so pripeljali do prve rimske zmage v letu 241 pr. n. št., zaradi katere so Kartaginci morali odstopiti Sicilijo. Druga punska vojna se je začela leta 218 pr. n. št., ko so Kartaginci pod vodstvom Hanibala prečkali Alpe in napadli Rim.
-
- 63 pr.n.št - 14 n.št Po Cezarjevi smrti se je Oktavijan vrnil v Rim, kjer se je boril za oblast proti Cezarjevim morilcem. Po dolgem obdobju državljanskih vojn je Oktavijan leta 27 pr. n. št. prevzel oblast in sprejel ime Avgust.
-
- Rimsko cesarstvo je bilo veliko in razvejano imperij, ki je obsegalo velik del Evrope, zahodno Azijo in severno Afriko. Cesarji so bili avtokratski vladarji, ki so imeli absolutno oblast in so vodili državo z močno roko. V tem obdobju se je rimsko pravo razvilo v eno najbolj zapletenih in naprednih pravnih sistemov v zgodovini. Cesarstvo je imelo močno vojsko, ki je bila ključna za ohranjanje nadzora nad ozemljem, in omrežje cest, ki je olajšalo trgovino in širjenje kulture po vsej državi.
-
- Jezus je bil razglašen za mesijo, a njegove ideje so bile v nasprotju z judovsko religijo tistega časa in je bil zaradi tega usmrčen.
- Leta 313 je rimski cesar Konstantin sprejel krščanstvo in postalo je uradna vera rimskega imperija.
-
je najdaljše človeško obdobje
V tem obdobju so se ljudje ukvarjali z lovom, zbiranjem hrane in izdelovanjem orodij ter oblačil iz kamna, lesa in kosti.
je razdeljena na tri obdobja: paleolitik, mezolitik in neolitik.
v paleolitiku so ljudje živeli kot lovci in nabiralci
v mezolitiku se je pojavilo ribištvo in lov na divjad
v neolitiku pa so ljudje začeli razvijati kmetijstvo, graditi prvih naselbin ter izdelovati keramiko in orodja iz kovin. -
- Gaj Julij Cezar je bil rimski vojskovodja, politik in pisatelj, ki je živel med leti 100 in 44 pr. n. št. Bil je eden najpomembnejših rimskih voditeljev in je igral ključno vlogo pri vzponu rimskega imperija.
-
- Grčija je bila pod Rimsko oblastjo
- Rimljani so prevzeli mnoge elemente grške kulture, kot so filozofija, umetnost, arhitektura in literatura. Grki so bili v rimski družbi cenjeni in so bili pogosto zaposleni kot učitelji, pisatelji in filozofi. Rimljani so tudi prevzeli grške bogove in jih vključili v svojo religijo, ter jih tudi poimenovali.
-
- Punske vojne so bile trimesečni konflikt med rimskim imperijem in Kartaginci, ki so vodili mesto Kartagina v Severni Afriki. Prva punska vojna se je začela leta 264 pr. n. št. zaradi tekmovalnosti obeh držav v zavzetju Sicilije.
-
- Bizantinsko cesarstvo se je borilo z različnimi nasprotniki, vključno z Arabci, Perzijci, Tatari in križarji. Cesarstvo je bilo ključno za ohranjanje grške in rimske kulture ter krščanstva v Evropi in Aziji. V bizantinskem cesarstvu so se razvili pomembni kulturni in umetniški dosežki, kot so mozaiki, ikone, znanost, filozofija in književnost. Tudi arhitektura, vključno z znamenito cerkvijo Hagia Sophia v Konstantinoplu, je bila pomembna.
-
- Zahodni del rimskega imperija je obsegal ozemlje, ki je segalo od Italije in Iberskega polotoka do Britanije in severne Afrike. V zahodnem delu je bil center Rima in to območje je bilo v glavnem naseljeno z latinskimi govorečimi ljudstvi. Vzhodni del rimskega imperija je obsegal ozemlje, ki je segalo od Grčije in Balkanskega polotoka do Bližnjega vzhoda in Egipta. Vzhodni del je bil večinoma naseljen z grško govorečimi ljudstvi in je bil bolj razvit in bogat kot zahodni del.
-
Krščanstvo je monoteistična religija, ki temelji na verovanju v enega Boga, ki se je razodel ljudem skozi Jezusa Kristusa, njegovega Sina. Krščani verjamejo, da se je Jezus rodil iz Device Marije, da je živel na Zemlji, da je oznanjal o ljubezni in usmiljenju ter da je umrl na križu za grehe ljudi. Verjamejo, da se je Jezus vstal od mrtvih, kar predstavlja temelj vere krščanstva. -
Srednji vek je zaznamovalo obdobje fevdalizma, kjer so plemiči vladali nad kmeti in drugimi nižjimi sloji družbe, ter pomembni dogodki, kot so križarske vojne in epidemija kuge. V tem obdobju so se razvile pomembne arhitekturne in umetniške stvaritve, kot so katedrale, gradovi, romarska središča in rokopisi.
Pomembno vlogo so igrali tudi različni vladarji in voditelji, kot so Karel Veliki, Viljem Osvajalec in Krištof Kolumb. -
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je kompleksen proces, ki je trajal več stoletij in se je začel že v 3. stoletju n. št. Razlogi za propad so bili različni, med njimi so bili notranji politični konflikti, gospodarska kriza, slabitev vojske, migracije ljudstev ter naraščanje pritiska zunanjih sovražnikov. V 5. stoletju n. št. so Vandali, Vizigoti in Huni prestopili rimske meje ter oslabili in osvojili ozemlja zahodnega dela Rimskega cesarstva.
-
- Grško-perzijske vojne so bile serija spopadov med Grčijo in Perzijskim imperijem med letoma 492 pr. n. št. in 449 pr. n. št. Perzijski vladarji so želeli osvojiti Grčijo, ki je bila tedaj razdeljena na različne polise.
-
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565 n. št. Velja za enega najpomembnejših cesarjev v zgodovini Bizantinskega cesarstva. Njegovo vladavino zaznamujejo številne pomembne reforme, gradbene projekte in vojaške kampanje. Med njegovimi najpomembnejšimi dosežki so reforme pravnega sistema, ki jih je zbral v zbirki zakonov, imenovanih Justinijanovi zakoni.
-
Islam je monoteistična religija, ki se je začela v 7. stoletju n. št. v Arabiji. Ustanovitelj islama je prerok Mohamed, ki je prejel razodetja od Boga preko arhangelov. Mohamed je začel širiti novo vero med arabsko prebivalstvo in uspel pridobiti številne privržence. Islam poudarja enega samega Boga, Allaha, in opozarja na pomembnost dobrih del, molitve in pokorščine Bogu. Mohamedova sporočila so zbrana v sveti knjigi Koranu, ki je temeljni vir verskega znanja v islamu. -
Karantanija je bilo zgodovinsko območje na današnjem ozemlju Slovenije, ki je obstajalo v obdobju od 7. do 9. stoletja. Ime Karantanija izhaja iz besede "Karantanci", ki so bili zgodovinski slovanski narod, ki je naseljeval to območje. Karantanija je bila v zgodovini pomembna zaradi svoje neodvisnosti in samostojnosti ter je imela močan politični in kulturni vpliv na druge slovanske narode v Evropi. -
Rekonkvista je bila vojaška in politična kampanja, ki je trajala skoraj osem stoletij (od 8. do 15. stoletja) in je imela za cilj ponovno zavzeti in enotno obvladati celotno Iberski polotok s strani krščanskega prebivalstva po islamski invaziji v 8. stoletju. Začela se je z osvajanjem krščanskih kraljestev v severni Španiji in se nadaljevala skozi srednjeveško obdobje z osvajanjem večjih mest na jugu in končno leta 1492 z osvajanjem Granade, zadnje islamske utrdbe na Iberskem polotoku.
-
Kronanje kralja za Rimskega cesarja je bilo kronanje germanskega kralja s strani papeža, ki je simboliziralo prenos oblasti nad Rimskim cesarstvom na germanskega kralja. Prvo kronanje je potekalo leta 800 n. št., ko je papež Leon III. kronal kralja Frankov Karla Velikega za Rimskega cesarja. S tem dejanjem je papež potrdil Karla Velikega kot pravega naslednika rimskega cesarja in s tem postavil temelje Svetega rimsko-nemškega cesarstva.
-
Velika shizma je bila razkol v krščanski cerkvi, ki se je zgodil leta 1054 n. št. in je razdelil krščansko cerkev na vzhodno pravoslavno in zahodno katoliško cerkev
-
Križarske vojne so bile vrsta oboroženih spopadov med krščanskimi vojaki in muslimani v obdobju od 11. do 13. stoletja, ki so imele za cilj osvojiti sveta mesta in ozemlja na Bližnjem vzhodu, ki so veljala za sveta za krščanstvo zlasti Jeruzalem. Prvo križarsko vojno je leta 1096 organiziral papež Urban II. z namenom da bi krščanstvo razširili in ponovno osvojili Jeruzalem, ki je bil takrat pod muslimansko oblastjo. V naslednjih stoletjih so se odvijale še štiri velike križarske vojne.
-
Nastanek Združenih držav Amerike sega v čas kolonizacije Severne Amerike s strani evropskih držav v 16. in 17. stoletju. Britanski kolonisti so se naselili v vzhodnih delih Severne Amerike, medtem ko so Španci in Francozi prevladovali na jugozahodu in severu. Med letoma 1754 in 1763 so Britanci in Francozi vodili vojno za nadzor nad ozemljem, ki se je končala z britansko zmago in pridobitvijo skoraj celotnega ozemlja. Tako so Britanci postali prevladujoča kolonialna sila na severovzhodu.
-
Humanizem in Renesansa sta bila gibanja, ki sta se pojavili v Evropi v 14. in 15. stoletju ter predstavljala velik prelom v umetnosti, filozofiji, literaturi in družbenih razmerjih. Humanizem je bil prvo gibanje, ki je poudarjalo pomembnost človeka in njegovega poslanstva na svetu. Humanisti so izhajali iz idej grške in rimske filozofije ter se posvečali raziskovanju človeškega duha, vključno s kulturo, jezikom, literaturo in umetnostjo.
-
Celjski grofje so bili plemiška rodbina, ki je vladala nad Štajersko, Kranjsko, Hrvaško in drugimi deli srednje Evrope v obdobju od 14. do 15. stoletja. Grofje Celjski so postali ena najmočnejših plemiških rodbin v srednji Evropi in so se uveljavili kot pomembni politični in gospodarski akterji svojega časa. V času svoje vladavine so razvijali kulturo, umetnost in izobraževanje ter so podpirali številne kulturne in umetniške projekte. Najbolj znan med njimi je bil Ulrik II. -
Epidemija kuge je bila smrtonosna bolezen, ki se je v srednjem veku razširila po Evropi in drugih delih sveta. Bolezen se prenaša z bolnih ljudi na druge preko bolh, ki živijo na glodavcih, kot so podgane. Epidemija kuge je v 14. stoletju povzročila veliko smrti, ocenjuje se, da je bila smrtnost med 75 in 200 milijoni ljudi. Kuga je imela velike posledice za družbo in gospodarstvo, saj so umrli milijoni ljudi, ki so bili ključni za delovanje družbe in gospodarstva. -
Turški vpadi so bili obdobje stalnih osmanskih napadov na krščanske države v vzhodni in srednji Evropi med 14. in 17. stoletjem. Osmansko cesarstvo je bilo močno in razširjeno, saj so Turki osvojili velik del Balkanskega polotoka, severno Afriko, Bližnji vzhod in del Azije. V času turških vpadov so krščanske države organizirale vojaške kampanje za zaščito svojih ozemelj in za zaustavitev turškega širjenja.
-
Tiskarski stroj je izum, ki omogoča hitrejšo in cenejšo tiskanje publikacij. Najbolj znan tiskarski stroj je izumitelja Johanna Gutenberga, ki je v 15. stoletju izumil sistem za tiskanje s premičnimi kovinskimi črkami. Do tega izuma so se knjige in druge publikacije ročno prepisovale, kar je bilo počasno, dragoceno in nagnjeno k napakam. Gutenbergov sistem pa je omogočil hitro in natančno tiskanje velikega števila knjig v enaki obliki. -
Turško zavzetje Konstantinopla je bila vojaška invazija Osmanskega cesarstva na Bizantinsko cesarstvo, ki se je končala s padcem Konstantinopla leta 1453.
-
- Kmečki upori so bili organizirani upori kmetov proti fevdalnim gospodarjem in vladarjem, ki so bili pogosti v srednjem veku in zgodnjem novem veku
- Kmetje so se pogosto združevali v oborožene skupine in organizirali upore, ki so se lahko razvili v obsežne vojne.
-
življenje v Novem veku
- Evropejci se pričnejo seliti v Ameriko, Avstralijo in si lastijo tamkajšnje ozemlje.
- Izkoriščajo domače prebivalstvo za delo v rudnikih in na poljih.
- Na novo odkrita območja prinesejo bolezni (ošpice, črne koze). Ponekod so bolezni
iztrebile domačine.
- Številne vojne zaradi ozemlja.
- Nova gospodarska dejavnost – INDUSTRIJA
- Čas številnih izumov in odkritij (lokomotiva, parni stroj, telefon, radio, žarnica, -
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492 ko je italijanski pomorščak Christopher Columbus na službenem naročilu španske krone priplul do otoka Guanahaní v Karibskem morju. Columbus je s svojo odpravo želel poiskati novo pomorsko pot do Indije, vendar je odkril popolnoma novo celino, za katero se je kasneje izkazalo da je bil to Ameriški kontinent. -
- Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju ki je imelo za cilj reformirati Katoliško cerkev. Gibanje se je začelo kot odziv na kritiko različnih vidikov cerkve kot so bili prodaja odpustkov slaba finančna uprava in korupcija. Mnogi reformisti so kritizirali tudi doktrino in prakso cerkve ter se zavzemali za vrnitev k prvotnim krščanskim načelom in praksam.
-
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 v Tübingenu v Nemčiji natisnil protestantski duhovnik Primož Trubar. Katekizem je bil verski priročnik, namenjen poučevanju ljudi o krščanski veri, medtem ko je bil Abecednik namenjen poučevanju branja in pisanja. Obe knjigi sta bili natisnjeni v protestantski reformacijski pisavi in sta bili namenjeni Slovencem, ki so takrat živeli v kranjski in štajerski regiji današnje Slovenije. -
ugsburški verski mir je bil dogovor, dosežen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi vladarji Svetega -
- Rimskega cesarstva, ki je končal vojne in konflikte med verskimi skupinami v nemškem cesarstvu. Dogovor je priznal pravico protestantskih knezov, da se odločijo o veroizpovedi svojih podložnikov, kar je bilo v nasprotju s takratno prakso katoliške cerkve. -
- Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil kralj Francije od leta 1643 do 1715. Bil je zagovornik absolutne monarhije in utrdil svojo moč na račun šibke parlamentarne opozicije in plemstva.
-
Je bilo gibanje v zgodovini Evrope, ki je poudarjalo racionalno mišljenje svobodo in prosvetljenost kot ključne vrednote. Razsvetljenstvo je priznavalo pomen znanosti, tehnologije in razuma ter nasprotovalo dogmatičnemu in verskemu pristopu k spoznavanju sveta. Razsvetljenci so se borili proti cenzuri in zatiranju svobode govora ter spodbujali izobraževanje in vključevanje v družbo. Pomembne figure razsvetljenstva so bile, med drugimi, Voltaire, Rousseau, Montesquieu, Diderot in Adam Smith.
-
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja, ki je kot prva ženska vladarica Habsburške monarhije vladala med letoma 1740 in 1780. Za svoje obdobje je bila izjemno reformistična in moderna vladarica, saj je uvedla mnoge spremembe v družbeni in ekonomski sistem, sodstvo, izobraževanje in zdravstvo. Med njenimi reformami so bile tudi ukinitve suženjstva, razvoj industrije, vzpostavitev obveznega šolanja in reforma sodstva.
-
Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in je bila obdobje intenzivnih sprememb v proizvodnem procesu in tehnoloških inovacij, ki so pripomogle k preoblikovanju družbe in gospodarstva. Z izumom parnega stroja, ki ga je razvil James Watt, je bilo mogoče avtomatizirati in mehanizirati proizvodnjo, kar je omogočilo večjo učinkovitost in produktivnost v industrijskem sektorju.
-
Francoska revolucija je bila obdobje družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799. Revolucija se je začela z zborovanjem tretjega stanu v Versaillesu, ki je nasprotoval absolutistični vladi. Sledile so množične vstaje, zasedba Bastilje in razglasitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana. Revolucionarni val je prinesel konec absolutne monarhije in uvedbo republikanske vlade, ter kasneje vzpostavitev Napoleonovega cesarstva.
-
Ilirske province so bile ozemlje, ki ga je Napoleonova Francija okupirala med letoma 1809 in 1813, vključno s približno današnjimi Slovenijo, Hrvaško in delom Italije. V okviru tega je Napoleon ustanovil Ilirske province kot francosko upravno območje z Ljubljano kot glavnim mestom. Vlada Ilirskih provinc je bila zgrajena na francoskem modelu, uvedla je učenje francoskega jezika v šolah in uvedla je nov sistem upravljanja.
-
- Kongres Svete alianse v Ljubljani je potekal leta 1821 in je bil sestanek vladarjev treh držav, Rusije, Prusije in Avstrije, ki so sestavljale Sveto alianco. Namen sestanka je bil pregledati razmere v Italiji in področju Balkana, kjer so se začele pojavljati ideje o narodni samostojnosti in osamosvojitvi. Sestanka se je udeležil tudi avstrijski kancler Klemens von Metternich, ki je bil ključni zagovornik ohranjanja avstrijskega cesarstva pod absolutističnim režimom.
-
Pomlad narodov je bilo obdobje zgodovine v Evropi ko so se pojavili množični upori in revolucije proti avtoritarnim vladam in željam ljudstva po narodni samostojnosti. V tem času so se pojavile tudi zahteve po združitvi in samostojnosti slovenskega naroda, kar je pripeljalo do nastanka gibanja za zedinjeno Slovenijo. Zedinjena Slovenija je bila politična ideja, ki se je pojavila v drugi polovici 19. stoletja in si je prizadevala za združitev vseh slovenskih dežel v eno politično enoto.
-
Bachov absolutizem se nanaša na obdobje avstrijske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja, ko je bil avstrijski kancler Klemens von Metternich zamenjan z avstrijskim kanclerjem Johannom Bachom. V tem obdobju je bila uvedena nova politika, ki je nasprotovala liberalizmu, demokraciji in narodnim gibanjem. V ospredju so bili interesi države in cesarja, kritika vlade pa je bila kaznovana
-
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je nadaljevala procese, ki so se začeli v prvi industrijski revoluciji. Glavni poudarek druge industrijske revolucije je bil na izboljšanju proizvodnje in širjenju industrije v svet. Med najpomembnejšimi izumi te dobe so bili notranje izgorevalni motor, telegraf, telefon, gramofon, žarnica, kinematograf in razvoj kemikalij in farmacevtskih izdelkov.
-
Nastanek kraljevine Italije je posledica združevanja italijanskih držav v enotno državo. Proces združevanja se je začel v 19. stoletju in trajal več desetletij. Ključni akterji tega procesa so bili Giuseppe Mazzini, Camillo Cavour in Giuseppe Garibaldi. Leta 1861 je bil ustanovljen Kraljevina Italija pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II. Glavno mesto kraljevine je bila Firence, kasneje pa je bila prestolnica prestavljena v Rim.
-
Ameriška državljanska vojna je trajala od leta 1861 do leta 1865. Bila je boj med Severom (Združene države Amerike) in Jugom (Konfederacija), ki se je začel zaradi različnih pogledov na suženjstvo in druge politične, gospodarske in kulturne zadeve. Po štirih letih bojev je Sever zmagal in suženjstvo je bilo končano. Vojna je povzročila veliko število smrtnih žrtev, predvsem med civilisti, in veliko materialno škodo na obeh straneh.
-
Nastanek Avstro-Ogrske se je zgodil leta 1867 po avstrijsko-ogrijskem izgledevalnem sporazumu, ki je sledil porazu Avstrije v vojni z Italijo in Prusijo. S sporazumom je bil vzpostavljen nov politični red, v katerem je bil avstrijski cesar istočasno tudi ogrski kralj, imenovalo pa se je ga kraljevina Ogrska. Avstrija in Ogrska sta si delili skupne zadeve, kot sta obramba in zunanja politika, medtem ko so bile notranje zadeve urejene znotraj vsake države posebej.
-
Nastanek Nemškega cesarstva se je zgodil leta 1871, ko je bila združena razdrobljena nemška ozemlja pod vodstvom Prusije. Pruski kralj Viljem I. je bil kronan za nemškega cesarja v dvorani ogromne palače Versailles v Franciji po koncu vojne s Francijo. Nastanek Nemškega cesarstva je bil posledica dolgotrajnega prizadevanja za združitev nemških ozemelj, ki je bilo spodbujeno z idejami narodnega prebujenja in s konfliktnimi odnosi med Prusijo in Avstrijo.
-
- Minojska civilizacija je znana po svojih kompleksnih palačah in svojih umetniških dosežkih.
- Mikenska civilizacija je znana po svoji vojaški moči in gradbeni dejavnosti. Gradili so citadele in utrdbe ter razvili linearno B pisavo. Mikenci so bili znani po proizvodnji bronaste opreme in nakita ter so bili med najpomembnejšimi trgovci v Egejskem morju.
-
Značilnosti:
- razvoj trgovine in obrti,
- nastale so prve države (Egipt, Stari Rim),
- številne vojne,
- prve pisave, mesta, denar, šole,
- suženjstvo (en človek je last drugega in dela zanj),