-
Obdobje od pojava clovecnjakov(prednikov danasnj8h ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.video
-
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanske, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.video
-
Nastanek prvih civilizacij je bil dolgotrajen proces, ki se je začel pred približno 10.000 leti s prvimi kmetovalci v Mezopotamiji, Egiptu in Indiji. Ti ljudje so se osredotočili na gojenje rastlin in živali ter začeli živeti v naselbinah. Sčasoma so se naselbine združevale v večja mesta, kjer se je razvila specializacija dela, trgovina in pisanje.video -
Predhodna doba v Grčiji, imenovana tudi predhomerska doba, je obsegala obdobje od 3. tisočletja pr. n. št. do 12. stoletja pr. n. št. V tem času so se na Kreti razvile minojske civilizacije, ki so se ukvarjale s trgovino, kmetijstvom in pomorstvom. Na kopnem pa so se na Peloponezu razvile mikenske civilizacije, ki so bile znane po gradnji trdnjav in impresivnih palač.
-
Grška temna doba je obdobje upadanja kulture in gospodarskega razvoja, ki se je začelo po uničenju mikenske civilizacije v 12. stoletju pr. n. št. Prebivalstvo je živelo v skromnih naselbinah, večina je bila revna.
-
Nastanek grških polisov se je začel v 8. stoletju pr. n. št. in je trajal do 6. stoletja pr. n. št. Grški polisi so bili majhne samostojne mestne države, ki so imele lastne politične in gospodarske strukture.video -
Arhaična Grčija (800-480 pr. n. št.) je zaznamovala uveljavitev novih političnih sistemov, razvoj gospodarstva, trgovine in pomorstva ter razcvet umetnosti, literature in filozofije. Arhaična Grčija se zaključi z začetkom perzijskih vojn leta 480 pr. n. št.video
-
Rimje biv ustanovljen leta 753 pr. n. št. na sedmih hribih ob reki Tiberi. Ustanovitelja naj bi bila brata Romul in Rem, ki sta se borila za oblast nad novoustanovljenim mestom. Rim je postal glavno mesto rimske republike in kasneje rimskega cesarstva, ki je trajalo več kot tisoč let.video -
Rimsko republiko lahko razdelimo na zgodnjo, srednjo in pozno obdobje. V zgodnjem obdobju so se razvile različne institucije, kot so konsulstvo, senat in ljudska skupščina, ki so tvorile ravnotežje oblasti.video
-
Klasična Grčija je bila obdobje velikega kulturnega, umetniškega in intelektualnega razcveta, ki ga zaznamujejo deli umetnosti, literature in filozofije, ki jih še danes štejemo za vrhunce zahodne civilizacije. V tem obdobju so se razvile demokratične politične strukture, kot je bila atenska demokracija, ter klasični slog arhitekture, kot ga vidimo na Akropoli.video
-
Grško-perzijske vojne so bile serija spopadov med grškimi polisi in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Glavni vzrok za vojne je bil perzijski poskus osvojitve grških mestnih držav v Maleziji in na vzhodni obali Egejskega morja. Grška zmaga v bitki pri Maratonu leta 490 pr. n. št. je bila pomemben dogodek v zgodovini vojn in je postavila temelje za kasnejše grške zmage.video
-
Aleksander Veliki je bil kralj Makedonije, ki je vladal v 4. stoletju pr. n. št. Njegova vojaška kampanja se je raztezala od Grčije do Indije, kjer je osvojil obsežno ozemlje. Bil je znan po svojem vojaškem geniju, izobraževanju pri Aristotelu in širjenju grške kulture po osvojenih ozemljih.video
-
Helenistična Grčija (323-31 pr. n. št.) je bilo obdobje po smrti Aleksandra Velikega, ko so se razvili novi kulturni in intelektualni tokovi ter novi arhitekturni slogovi. V umetnosti so se pojavile nove oblike, kot so kipi in freske. Pomembno je bilo tudi za razvoj znanosti, kot so matematika, astronomija in medicina.
-
Kartagina in Rim sta se spopadla v treh vojnah, znanih kot punske vojne. Vojne so trajale več kot 100 let in končale so se s popolno rimsko zmago ter uničenjem Kartagine. Rim je postal vladar Sredozemlja in se razvil v eno največjih in najvplivnejših imperijev v zgodovini.video
-
Rimska republika je bila zgodovinska država, ki je izhajala iz mesta Rima v Italiji. Ustanovljena je bila po obdobju Rimskega kraljestva in je trajala do vzpona Rimskega cesarstva. Rimski republiki je bila značilna urejena politična struktura, ki se je opirala na senat, državljanske skupščine in magistrate.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski državnik in vojskovodja, rojen leta 100 pr. n. št. Njegov vzpon na oblast se je začel z vojaškimi uspehi in političnimi zavezništvi, ki so mu omogočili, da je postal guverner Galije. V času svojega vladanja je Cezar uvedel številne reforme, ki so bile usmerjene v modernizacijo Rima in izboljšanje življenja navadnih ljudi.video
-
Gaj Oktavijan Avgust (63 pr. n. št. - 14 n. št.) je bil rimski politik in vojskovodja ter prvi rimski cesar. Po smrti svojega posvojitelja in strica Julija Cezarja se je Oktavijan boril za moč v državi in zmagal v končni bitki pri Actiumu leta 31 pr. n. št. Nato se je razglasil za cesarja in prevzel nadzor nad Rimskim cesarstvom, s čimer se je začela doba Rimskega cesarstva in 200-letna vladavina Julijcev. video
-
Rimsko cesarstvo je bilo ustanovljeno leta z vzponom Oktavijana (pozneje znanega kot cesar Avgust) na oblast. Obsegalo je velik del Evrope, severne Afrike in zahodne Azije. Cesarstvo se je nadaljevalo več kot pet stoletij.video
-
Začetek krščanstva se veže na Jezusa Kristusa, ki je bil rojen okoli leta 4 pr. n. št. v Betlehemu.video -
Leta 395 je bil Rimski imperij razdeljen na Vzhodni in Zahodni del, kar je označilo konec obdobja enotnega Rimskega imperija. Vzhodni del se je imenoval Bizantinsko cesarstvo, s prestolnico v Konstantinoplu, medtem ko je bil Zahodni del pod vodstvom Rimskega cesarja z Rimom kot glavnim mestom. Razlog za razcep je bil predvsem politična, gospodarska in kulturna razlika. -
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo leta 330 po razdelitvi rimskega cesarstva na vzhodno in zahodno polovico. Središče cesarstva je bil Konstantinopel, ki je bil eno najpomembnejših mest v srednjem veku. Cesarstvo je obstajalo več kot tisoč let, vse do osmanskega erazma, ki ga je leta 1453 zavzela Osmanska turška država.video
-
Leta 313 je bil sprejet edikt milanskega cesarja Konstantina, ki je krščanstvo uradno priznal in zagotovil svobodo veroizpovedi v Rimskem cesarstvu. Po letu 380, ko je cesar Teodozij I. razglasil krščanstvo za edino državno vero, so bili vsi drugi verski obredi prepovedani in krščanstvo je postalo prevladujoča religija v Rimskem cesarstvu. -
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil postopen proces, ki je trajal več stoletij. V 5. stoletju so se zgodili številni napadi barbarskih plemen na rimske ozemlje, ki so vodili do oslabitve vojaške in gospodarske moči imperija. Znotrajne politične nestabilnosti in problemi s financiranjem so še dodatno oslabili Rimsko cesarstvo, ki je nazadnje leta 476 po Kristusu uradno propadel, ko je zahodni cesar Romulus Augustus odstopil oblast germanskemu poveljniku Odoakru. -
Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5. in 6. stoletju do začetka novega veka v drugi polovici 15. stoletja. Običajno se deli na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek.
V zgodnjem srednjem veku se je v Evropi odvijalo intenzivno preseljevanje ljudstev, predvsem Germanskih. Veliko večino Vzhodne Evrope so poselili Slovani.video -
Cesar Justinijan I je vladal Vzhodnemu rimskemu cesarstvu med letoma 527 in 565. Bil je znan po svojih reformah pravnega sistema, zbirki zakonov imenovanih Corpus Juris Civilis, in po svojih vojaških podvigih, med drugim po ponovni združitvi dela zahodnega cesarstva. Njegovo obdobje vladavine je bilo zaznamovano s številnimi vojnami in konflikti, med drugim s poskusi, da bi ponovno osvojil izgubljene ozemlje.video
-
Začetek islama se datira v 7. stoletje, ko je prerok Mohamed začel oznanjati islam kot monoteistično vero. Islamska vera se je razširila po Arabiji in kmalu tudi izven nje, z združevanjem plemen pa je nastalo prvo muslimansko cesarstvo pod vodstvom prvih kalifov. -
Karantansko kraljestvo je bilo zgodovinsko obdobje na ozemlju današnje Slovenije v 7. in 8. stoletju, ki se je razvilo iz panonskih plemenskih združb. Imelo je svojo dinastijo, ki je bila v sorodu s franaško dinastijo in ki je bila povezana z Bavarsko. V 8. stoletju je bilo Karantansko kraljestvo priključeno franaškemu cesarstvu.video
-
Rekonkvista je bila obdobje večstoletnega osvajanja in ponovnega zavzemanja španskega ozemlja s strani krščanskih sil po padcu vizigotskega kraljestva in islamske invazije v 8. stoletju. Vojne so se začele v 8. stoletju in trajale vse do 15. stoletja, ko so bila osvojena vsa ozemlja pod muslimansko vladavino v Španiji, s čimer se je končalo obdobje rekonkviste.
-
Karl Veliki je bil kronan za rimsko cesarja leta 800 v Rimu s strani papeža Leona III. Ta dogodek je simboliziral ponovno združitev Zahodne in Vzhodne Rimske cesarstva. Kronanje je bilo tudi pomembno za nadaljnji razvoj Srednje Evrope, saj je Karl postal začetnik tako imenovane Karolinške renesanse in močnega frankovskega cesarstva.video -
Velika shizma je bil spor med krščanskimi Cerkvami Vzhoda in Zahoda, ki se je začel leta 1054. Glavni sporni točki sta bili uporaba kruha in vina pri obhajilu ter priznanje papeževega primata. Zaradi tega spora so se krščanske Cerkve razdelile na pravoslavno in katoliško. -
Križarske vojne so bile niz oboroženih spopadov med krščanskimi in muslimanskimi silami, ki so se odvijali v 11. in 13. stoletju. Voditelji krščanske cerkve so pozivali kristjane k osvoboditvi Svete dežele in zaščiti krščanskih svetišč. Vojne so prinesle številne spremembe v Evropi in Bližnjem vzhodu, vključno z vzpostavitvijo križarskih držav v Palestini in Siriji ter krepitvijo moči papeštva.video
-
humanizma in renesanse v Evropi med 14. in 17. stoletjem, ki sta spodbujala poudarjanje vrednosti posameznika, kulture in znanosti. Humanisti so se ukvarjali z obujanjem klasične grško-rimske kulture, prevajanjem in širjenjem znanja, kar je pripomoglo k razvoju humanistične izobrazbe, medtem ko se je renesančna umetnost zaznamovala s ponovnim odkrivanjem klasičnih stilov in tehnik ter razvojem novih umetniških izrazov, ki so pripomogli k razvoju slikarstva, kiparstva in arhitekture.
-
Celjski grofje so bili pomembna plemiška rodbina v 14. in 15. stoletju, ki je obvladovala širša območja današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Vrhunec njihovega vpliva so dosegli pod vladanjem Ulrika II. Celjskega, ki je postal celo kralj Poljske. Poznani so bili tudi po svojih gradbenih dosežkih, kot je grad Celje.video
-
Epidemija kuge, imenovane tudi Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, ki je v 14. stoletju pustošila po Evropi, Aziji in Afriki. Bolezen, ki jo je povzročal bakterijski klic Yersinia pestis, je povzročala visoko smrtnost in hude posledice za gospodarstvo ter družbeno življenje na prizadetih območjih. Epidemiološki vzroki za izbruh kuge so še vedno tema raziskav in razprav med zgodovinarji in epidemiologi.video -
Turški vpadi so bili serija vojaških napadov Osmanov na ozemlja vzhodne in srednje Evrope v 15. in 16. stoletju. Osmanom se je uspelo širiti in zavzeti večino Balkana, vključno s Srbijo, Bosno in deli Hrvaške, ter zavzeti Budimpešto. Turški vpliv se je širil tudi na Slovensko ozemlje, kjer so Turki plenili, požigali in ropali mesta ter vasice.
-
Kmečki vpadi so se zgodili v srednjem veku, ko so se kmetje zaradi socialne in gospodarske stiske organizirali in napadali plemstvo ter mesta. Vpadi so bili povezani z zahtevami po zmanjšanju davkov, izboljšanju delovnih pogojev in politični moči. V Sloveniji so kmečki upori zaznamovali 15. in 16. stoletje, med najbolj znanimi so bili vstaja v Križevcih leta 1515, vstaja Matije Gubca leta 1573 in vstaja Jurija Dalmatina leta 1630.
-
Izum tiskarskega stroja se pripisuje nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu, ki je leta 1440 razvil sistem, ki je omogočal množično tiskanje knjig. Namesto ročnega prepisovanja besedila, se je s pomočjo tiskarskega stroja omogočilo hitrejše in učinkovitejše razmnoževanje knjig. -
Leta 1453 so Osmanljani pod vodstvom Mehmeda II. osvojili Konstantinopel, s čimer so končali več kot tisočletno vladavino Vzhodnega rimskega cesarstva. Turki so s svojo vojaško premočjo uspeli premagati Konstantinopel, ki je bil eden najpomembnejših mest na svetu. Po osvojitvi mesta so Turki pričeli z gradnjo in širitvijo svojega imperija na Balkanu, v Aziji in Afriki. -
Leta 1492 je Krištof Kolumb, španski pomorščak, izvedel enega najpomembnejših pomorskih podvigov v zgodovini človeštva - odkril je novo celino, Ameriko. Na poti proti zahodu, ki jo je financirala španska kraljica Izabela I., je s svojo floto prečkal Atlantski ocean in po več kot dveh mesecih plovbe pristal na Bahamih, misleč da je prispel do Vzhodne Azije. -
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.video
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju v Evropi, ki se je zavzemalo za reformo katoliške cerkve. S svojim kritičnim pristopom do katoliške hierarhije in prakse je vodila do ločitve krščanske cerkve na katoliško in protestantsko.video -
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Abecednik, ki jo je leta 1550 v tiskarni v Nemčiji izdal protestantski duhovnik in pisec Jurij Dalmatin. Abecednik je bil prva knjiga v slovenskem jeziku,ki je bila natisnjena z gotico. V njej so bile poleg abecede tudi molitve in verzi ter pravila za branje in pisanje.Leta 1555 je Dalmatin izdal še drugo knjigo v slovenskem jeziku,to je Katekizem, ki je bil prav tako namenjen poučevanju ljudi v veri. -
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliško in protestantsko stranjo na območju Svetega rimskega cesarstva. Dogovor je omogočil protestantskim knezom, da so imeli pravico do svobode veroizpovedi in priznavanja njihovih cerkvenih dejanj. Druga pomembna točka dogovora je bila, da je vsak vladar izbiral vero svoje dežele, kar je pomenilo, da se je cesarstvo uradno priznalo kot mešana vera. -
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583 s strani protestantskega duhovnika Primoža Trubarja, ki je s tem pomembno prispeval k razvoju slovenskega jezika. Leta 1584 je sledil prevod Svetega pisma v slovenščino, ki je bil delo več avtorjev in je bil tudi pomemben za razvoj slovenskega jezika in pisanja v njem. Ti dve publikaciji sta bili pomembni tudi z vidika širjenja krščanske vere med Slovenci, saj sta omogočili lažji dostop do religioznih besedil v materinščini. -
Ludvik XIV. je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715, ki je bil znan po svojem absolutističnem vladanju. Absolutizem je politični sistem, v katerem je kralj ali monarh imel absolutno oblast nad državo in njenimi prebivalci, brez vmešavanja drugih političnih sil. Ludvik je okrepil svoj položaj z uvedbo različnih reform in praks.
-
Razsvetljenstvo je bilo kulturno gibanje v Evropi v 18. stoletju, ki se je zavzemalo za poudarjanje razuma, znanosti in svobode ter kritiziralo cerkveno in kraljevsko avtoriteto ter družbene neenakosti. Razsvetljenci so se ukvarjali s kritičnim razmišljanjem in dvigovanjem družbene zavesti ter poudarjali pomen znanosti, izobraževanja in napredka.Razsvetljenstvo je pripomoglo k razvoju moderne demokracije, narodne osveščenosti, humanizma in filozofije ter razvoju naravoslovja in tehnologije.
-
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je znana po svojih reformah, ki so vključevale modernizacijo države, izboljšanje izobraževanja, zdravstva in socialne skrbi ter krepitev centralne oblasti. Uvedla je tudi novo davčno politiko in reformirala vojsko ter pravosodni sistem. Njeno vladanje je pustilo trajen vpliv na Avstrijo in Evropo.video
-
Prva industrijska revolucija je bila obdobje sprememb v proizvodnji, ki se je začelo v 18. stoletju v Angliji. Revolucija je prinesla nov način proizvodnje, ki je temeljil na strojih in uporabi pare kot vira energije. Razvili so se tudi novi načini organizacije dela, kot so tovarne, trakovi in delitev dela. Posledice so bile prelomne, saj so omogočile hitrejšo in cenejšo proizvodnjo, kar je pripomoglo k razvoju industrije in gospodarstva ter pospešilo urbanizacijo in družbene spremembe.
-
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški general in politik, ki se je povzpel na oblast po koncu francoske revolucije. Postal je prvi konzul Francije leta 1799, nato pa se je leta 1804 razglasil za cesarja Francije. Napoleon je bil znan po svojih vojaških podvigih in osvojitvah, med drugim je razširil francosko ozemlje in ustanovil francoski imperij.video
-
Nastanek ZDA se je začel s poselitvijo prvih evropskih kolonistov v 17. stoletju, ki so prihajali predvsem iz Anglije, Španije, Francije in Nizozemske. Kolonije so se razvile in rasle pod različnimi vladami in gospodarskimi sistemi, vse do tega, ko so se leta 1776 enajst kolonij odcepilo od britanske krone in razglasilo neodvisnost. Po vojni za neodvisnost se je nova država razvijala, zahvaljujoč ustavi, ki je bila sprejeta leta 1787, in širitvi ozemlja, predvsem na zahodu. -
Francoska revolucija, ki se je odvijala med letoma 1789 in 1799, je bilo gibanje, ki se je zavzemalo za odpravo absolutne monarhije in uvedbo republikanske ureditve ter družbene enakosti. Spremembe so prinesle tudi uvedbo človekovih pravic in svoboščin, odpravo feudalnih privilegijev in uvedbo civilne zakonodaje. Revolucija je pripomogla k razvoju moderne demokracije in vplivala na dogajanje v Evropi ter drugih delih sveta.
-
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ustanovljena leta 1809, ki je zajemala območje današnje Slovenije, Hrvaške in dela Italije in Avstrije. Ustanovljene so bile z namenom, da bi okrepile francosko prisotnost na Balkanu in pospešile modernizacijo in enotnost na tem območju.
-
Metternichov absolutizem je bil politični sistem v Evropi med letoma 1815 in 1848, ki je temeljil na ohranitvi monarhične oblasti in zatiranju vsakršne liberalne in nacionalne miselnosti. Metternich, avstrijski kancler, je zasledoval idejo o svetovnem redu in zavezanosti dinastijam, ki je preprečevala vsakršno oblikovanje nacionalnih držav in ohranjala absolutistično oblast.
-
ongres Svete Alianse je bil mednarodni sestanek predstavnikov evropskih držav, ki so ga organizirali po koncu Napoleonskih vojn leta 1815 v Ljubljani. Namen sestanka je bil uskladiti politične in družbene razmere v Evropi ter preprečiti morebitne prihodnje revolucije. Na kongresu so se udeleženci dogovorili za priznanje obstoja neodvisne Belgije in Švice ter se zavzeli za obnovo monarhije in verskega reda. -
Franz Joseph 1. je bil avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916. Njegovo dolgo vladavino je zaznamovalo število zgodovinskih dogodkov, vključno s krvavim letom 1848, avstro-ogrskega imperija v času 1. svetovne vojne ter njegovega dediščine, ki je vplivala na prihodnost Evrope in sveta.
-
Pomlad narodov je bilo zgodovinsko obdobje med letoma 1848 in 1849, ko so se v večini evropskih držav pojavili revolucionarni izbruhi in narodna gibanja za politično svobodo ter samostojnost. -
Bachov absolutizem se nanaša na uporabo glasbenih instrumentov, ki so bili običajni v času Johanna Sebastiana Bacha, pri izvajanju njegovih del.
-
Druga industrijska revolucija se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja in je prinesla večje in hitrejše spremembe v industrijski proizvodnji. Glavni razlogi za to revolucijo so bili izumi in napredki na področju tehnologije, kot so napredni stroji, kemikalije in elektrika. Te spremembe so vodile do večje proizvodnje, hitrejšega transporta, boljše komunikacije in večje učinkovitosti v proizvodnji, kar je povzročilo tudi velike družbene in ekonomske spremembe.
-
Kraljevina Italija je nastala leta 1861, ko so se različne italijanske države združile v eno politično entiteto. Glavno vlogo pri združevanju Italije je imel Giuseppe Garibaldi, ki je vodil vojaške kampanje za združitev in osvoboditev italijanskih ozemelj. Kraljevina Italija je bila pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II. -
Ameriška državljanska vojna se je odvijala med letoma 1861 in 1865 v Združenih državah Amerike. Bila je vojna med Združenimi državami Amerike (Unija) in Konfederacijo Južnih držav, ki so se odcepili zaradi različnih prepričanj o suženjstvu, državni suverenosti in drugih vprašanjih.
-
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867, ko je bil podpisan avstro-ogrski izglede, ki je združil Avstrijsko cesarstvo in Kraljevino Ogrsko v eno politično entiteto. Avstro-Ogrska je bila zapletena večnacionalna država, ki je vključevala številne etnične skupine in je bila organizirana kot dvojna monarhija s skupno zunanjo politiko in obrambo. -
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871, ko je bil v Versaillesu okronan prvorojeni sin pruskega kralja Viljema I. za nemškega cesarja. To je bilo posledica zmagovitega konca prusko-francoske vojne in združitve številnih nemških držav v eno politično entiteto. Nemško cesarstvo je bilo organizirano kot federacija, ki je vključevala 25 držav. -
Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik in politik, rojen leta 1874. Postal je znan kot ključna figura v boju za severno mejo Slovenije med prvo svetovno vojno. Maister je leta 1918 vodil obrambo mesta Maribor, ko je uspešno zavaroval slovensko etnično ozemlje pred nemškimi napadi.
-
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologije in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.video
-
Dne 28. junija 1914 je prišlo do atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Atentat je izvedel mlad bosanski Srb Gavrilo Princip, član nacionalistične skupine Mlada Bosna. Med obiskom Sarajeva je atentator izkoristil priložnost in s streli usmrtil prestolonaslednika in njegovo soprogo. Ta atentat je bil iskra, ki je sprožila verigo dogodkov in naposled privedla do začetka prve svetovne vojne. -
Prva svetovna vojna, ki je trajala od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918, je bila globalni oboroženi konflikt med večino večjih svetovnih sil tistega časa. Vojna se je začela s atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu in se razvila v spopad med dvema zavezniškima vojaškima blokoma, Trojni zavezniki (Avstro-Ogrska, Nemčija in Italija) ter Antanta (Francija, Rusija, Velika Britanija in njihovi zavezniki).
-
Soška fronta je bila ključna bojišče med Prvo svetovno vojno, ki je potekala med letoma 1915 in 1917. Nahajala se je na območju Alp, med Italijo na eni strani ter Avstro-Ogrsko in Nemčijo na drugi strani. Soška fronta je bila znana po izjemno težavnem terenu, visokih gorah in strmih skalnih pobočjih.
-
Ruska revolucija, ki se je odvijala med letoma 1917 in 1923, je bila ključen prelomni trenutek v zgodovini Rusije in svetovni zgodovini na splošno. Revolucija je prinesla končni padec ruskega carstva in vzpon novega političnega reda.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ustanovljena leta 1918, je bila kratkotrajna politična tvorba, ki je nastala po koncu prve svetovne vojne. Cilj te države je bil združiti pretežno slovanske narode Južnih Slovanov pod eno oblastjo. Država je nastala na ozemlju, ki je bilo prej del avstro-ogrske monarhije.
-
Kraljevina SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev), kasneje preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo, je bila država, ustanovljena leta 1918 po razpadu Avstro-Ogrske in koncu prve svetovne vojne. Državo je sestavljalo več etničnih skupin, vključno s Srbi, Hrvati, Slovenci, Bosanci, Črnogorci in Makedonci.
-
Pariska mirovna konferenca je bila mednarodna diplomatska konferenca, ki je potekala med letoma 1919 in 1920 v Parizu, Francija, po koncu prve svetovne vojne. Konferenco so vodili zmagovalci vojne, med njimi so bili predstavniki Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske.
-
Zlata dvajseta leta se nanašajo na obdobje po koncu prve svetovne vojne in medvojnem obdobju, predvsem v zahodnih državah, kot so Združene države Amerike, Velika Britanija in Francija. To obdobje, ki sega od približno leta 1920 do leta 1929, je zaznamovalo gospodarsko blagostanje, kulturni preporod in družbeno svobodomiselnost.
-
Trianonska pogodba, podpisana 4. junija 1920, je določila nove meje med različnimi državami po koncu prve svetovne vojne. Glede na Prekmurje, pogodba je priznala večino tega ozemlja kot del Kraljevine SHS (pozneje Jugoslavija), medtem ko je manjši del Prekmurja pripadel Madžarski.
-
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na avstrijskem Koroškem. Na plebiscitu so se prebivalci odločali o priključitvi k Avstriji ali Jugoslaviji. Rezultati so pokazali, da je večina prebivalcev na Koroškem izrazila željo po pripadnosti Avstriji. Ta izid je pripomogel k določitvi meje med Avstrijo in Kraljevino SHS (pozneje Jugoslavija) na Koroškem.
-
talinizem v Sovjetski zvezi se nanaša na obdobje vladavine Josefa Stalina med letoma 1924 in 1953. Ta obdobje je zaznamovala totalitarna politična ideologija, močna centralizacija oblasti, represija in masovne politične čistke. Stalin je uvedel kolektivizacijo kmetijstva, ki je povzročila veliko trpljenje in lakoto med kmečkim prebivalstvom. Prav tako je izvajal obsežne čistke in represijo nad domnevnimi nasprotniki režima, kar je privedlo do množičnih aretacij, deportacij in izvršitev.
-
Fašizem v Italiji je bil avtoritarni politični sistem, ki ga je vodil Benito Mussolini med leti 1922 in 1943. Fašistična stranka je zagovarjala nacionalizem, korporativizem in diktatorsko vladavino. Mussolini je uvedel strogo centralizirano oblast, zatiral politične nasprotnike in omejeval svobodo tiska ter drugih demokratičnih institucij. Fašizem v Italiji je bil tudi znan po svojem propagandnem aparatu, ki je slavil moč in imperialistične cilje Italije.
-
Velika gospodarska kriza leta 1929 je bila huda svetovna gospodarska recesija, ki se je začela v Združenih državah Amerike po zlomu borznega trga na Wall Streetu. Ta kriza je povzročila dramatičen padec industrijske proizvodnje, masovno brezposelnost in propad bančnega sistema. Imela je močan vpliv na svetovno gospodarstvo in pripomogla k zaostrovanju socialnih in političnih razmer v mnogih državah.
-
Nacizem v Nemčiji se nanaša na politično ideologijo in vladavino Nacionalno-socialistične nemške delavske stranke (NSDAP), ki jo je vodil Adolf Hitler med letoma 1933 in 1945. Nacistični režim je bil zaznamovan z avtoritarnim vodstvom, totalitarno kontrolo, rasno nadvlado in agresivnim imperializmom. V tem obdobju so se izvajali sistematični preganjanje in genocid nad različnimi skupinami, zlasti Judi, Romi in drugimi manjšinami.
-
Španska državljanska vojna je bil oboroženi konflikt, ki je potekal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Vojskovali so se republikanci, ki so podpirali demokratično vlado, ter nacionalisti, ki jih je vodil general Francisco Franco in so stremeli k vzpostavitvi avtoritarnega režima. Konflikt je bil zaznamovan z močno politično polarizacijo, brutalnostjo in mednarodno vpletenostjo.
-
Druga svetovna vojna, ki je potekala med letoma 1939 in 1945, je bil globalni oboroženi konflikt med zavezniki (vključno z Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in drugimi) ter osno silo (predvsem Nemčijo, Italijo in Japonsko). Vojna je bila zaznamovana z obsežnimi spopadi, okupacijami držav, sistematičnimi genocidi in množičnimi vojnimi zločini.
-
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, ki se je zgodil aprila 1941 med drugo svetovno vojno. Osno sile, vključno z Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarijo, so izvedle hiter in usklajen napad na Jugoslavijo. Napad je bil uspešen, in v kratkem času je Jugoslavija bila premagana. To je vodilo do okupacije države in razdelitve med osno sile.
-
Jugoslavija je bila socialistična federativna država, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992 na območju Balkanskega polotoka. Državo je ustanovil Josip Broz Tito po drugi svetovni vojni, sestavljala pa jo je skupnost šestih republik: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Makedonije. Jugoslavija je sledila načelom samoupravljanja, razvoja socializma in neuvrščenosti, kar ji je prineslo neodvisno pozicijo v hladni vojni.
-
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena leta 1945 po koncu druge svetovne vojne. Njeno ustanovitev so sprožili prizadevanja za ohranitev mednarodnega miru, varnosti in sodelovanja med državami. OZN je združevala večino držav sveta in si je prizadevala za reševanje konfliktov, spodbujanje človekovih pravic, razvojno sodelovanje in preprečevanje vojn.
-
Hladna vojna je bil obdobje geopolitične napetosti med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njihovimi zavezniki po koncu druge svetovne vojne. Ta obdobje je trajalo približno med letoma 1947 in 1991. Med hladno vojno so obstajale politične, vojaške in gospodarske napetosti med obema blokoma, vendar ni prišlo do neposrednega oboroženega spopada med ZDA in Sovjetsko zvezo.
-
Korejska vojna je bila oboroženi spopad, ki je potekal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku. Vojaški konflikt je izbruhnil med Severno Korejo, ki je bila pod vodstvom komunističnega režima, in Južno Korejo, ki je podpirala demokratični sistem.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1951. Njeno glavno poslanstvo je bilo nadzirati in koordinirati proizvodnjo premoga in jekla v državah članicah ter spodbujati gospodarsko sodelovanje. ESPJ je bila ena od predhodnic Evropske unije in je pripomogla k utrditvi miru in stabilnosti v povojni Evropi.
-
Londonski memorandum je bil sporazum, podpisan 9. avgusta 1915 v Londonu med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo med prvo svetovno vojno. Sporazum je vseboval dogovor o prihodnji delitvi ozemelj Osmanskega cesarstva po koncu vojne. V memorandumu so bile določene obljube o ustvarjanju neodvisne arabske države in območja vpliva za Francijo in Veliko Britanijo.
-
Gibanje neuvrščenih je bil politični blok držav, ki se je oblikoval v času hladne vojne in je zavračal navezovanje na blokovsko delitev med ZDA in Sovjetsko zvezo. Gibanje neuvrščenih je zagovarjalo načela nevmešavanja, nevpletenosti in nepristranskosti ter poudarjalo nacionalno suverenost in neodvisnost držav.
-
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bil prvi korak proti oblikovanju Evropske unije. Ustanovljena je bila leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe. EGS je bil sestavljen iz šestih držav članic: Belgije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske in Zvezne republike Nemčije. Glavni cilj EGS je bil vzpostaviti gospodarsko unijo med temi državami, ki bi spodbujala prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile.
-
Kubanska kriza je bil napetost polnih oboroženih konfliktov, ki so se zgodili med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo leta 1962 zaradi namestitve sovjetskih jedrskih raket na Kubi. Kriza je ogrozila svetovni mir in pripeljala do najbližjega trenutka jedrske vojne med dvema supersilama. Napetost je bila končno rešena, ko so se obe strani dogovorili za umik raket z otoka Kube in vzpostavitev bolj stabilnih odnosov.
-
Vietnamska vojna je bila oborožen konflikt, ki je potekal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamu. Spopad je izbruhnil med komunistično Severno Vietnamom, podprtim s strani Vietkonga, ter protikomunističnim Južnim Vietnamom, podprtim s strani Združenih držav Amerike in drugih držav.
-
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969. Med misijo Apollo 11 sta astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin pristala na površini Lune. Neil Armstrong je bil prvi človek, ki je stopil na Lunino površje, izgovoril znameniti stavek "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." Med svojo misijo so astronavti zbirali vzorce tal, izvajali znanstvene poskuse in preverjali tehnologijo za bodoče raziskave vesolja.
-
Nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki (danes Ukrajina). Med preizkusom reaktorja št. 4 je prišlo do hudega jedrskega reaktorskega incidenta, pri čemer je prišlo do eksplozije in požara. To je povzročilo izpust radioaktivnih snovi v atmosfero, kar je privedlo do največje jedrske nesreče v zgodovini. Posledice so bile izjemno resne, vključno s številnimi smrtnimi žrtvami.
-
Večstranske volitve so demokratični postopek, pri katerem volivci izbirajo med več kandidati ali političnimi strankami za zasedbo javnih funkcij ali sedežev v parlamentu. Med večstranskimi volitvami se volivci lahko odločijo med različnimi političnimi opcijami, kar omogoča raznolikost mnenj in predstavitev interesov.
-
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991. S to deklaracijo je Slovenija formalno razglasila svojo suverenost in neodvisnost od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. Deklaracija je postavila temelje za nadaljnji proces osamosvajanja Slovenije in je bil pomemben korak v njeni politični zgodovini.
-
Plebiscit o osamosvojitvi je bil referendum, ki je potekal 23. decembra 1990 v Republiki Sloveniji. Na plebiscitu so volivci odločali o tem, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Več kot 88% volivcev je glasovalo za osamosvojitev, kar je predstavljalo močno podporo neodvisnosti Slovenije.
-
Denacionalizacija in privatizacija sta bila procesa, ki sta se zgodila v Sloveniji po osamosvojitvi. Denacionalizacija je bila usmerjena v povračilo ali odškodovanje za premoženje, ki je bilo nacionalizirano med komunistično oblastjo. Cilj je bil vrniti premoženje prvotnim lastnikom ali njihovim dedičem. Privatizacija je pa pomenila prehod državnega premoženja v zasebne roke.
-
Razglasitev samostojnosti je bila uradna dejanje, ki se je zgodilo 25. junija 1991 v slovenskem parlamentu. Na ta dan je Slovenska skupščina sprejela ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer je formalno razglasila neodvisnost države od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije.
-
Vojna za Slovenijo je bil oboroženi konflikt, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991. Vojna je bila del procesa osamosvajanja Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slovenske obrambne sile so se soočile z vojaškim poskusom jugoslovanske vojske (JLA), da bi zadržala Slovenijo v Jugoslaviji.
-
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991. Slovenski parlament je sprejel Ustavo Republike Slovenije, ki je postala temeljni pravni akt države. Ustava določa politični, pravni in institucionalni okvir Slovenije ter zagotavlja temeljne pravice in svoboščine državljanov.
-
Evropska unija (EU) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav. Ustanovljena je bila leta 1993 na podlagi Maastrichtske pogodbe. EU si prizadeva za spodbujanje miru, stabilnosti in blaginje med svojimi članicami. Glavni cilji EU vključujejo vzpostavitev skupnega trga, prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in delovne sile ter usklajevanje politik v različnih področjih, kot so kmetijstvo, promet, okolje, energija, varnost, pravosodje in še več.
-
Vključitev v NATO je bil proces, v katerem je Slovenija postala članica Severnoatlantskega zavezništva. Slovenija je postala članica NATO 29. marca 2004. Vključitev v NATO je predstavljala politično in vojaško povezovanje Slovenije z drugimi članicami zavezništva ter prispevala k večji varnosti, stabilnosti in sodelovanju v mednarodnem okviru.
-
riključitev Evropski uniji je bil proces, v katerem je Slovenija postala članica Evropske unije. Slovenija je postala članica EU 1. maja 2004. S priključitvijo je Slovenija postala del enotnega trga EU, sprejela evro kot svojo valuto in sodeluje v skupnih politikah EU.
-
Vstop v euroobmočje je bil proces, v katerem je Slovenija uvedla evro kot svojo uradno valuto. Slovenija je vstopila v euroobmočje 1. januarja 2007. To je pomenilo opustitev prejšnje valute, tolarja, in prevzem evra kot zakonitega plačilnega sredstva. Vstop v euroobmočje je olajšal trgovino, poslovanje in potovanja med Slovenijo in drugimi državami, ki uporabljajo evro.
-
Gospodarska kriza 2008-2013 je bila globalna finančna in gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 z zlomom investicijske banke Lehman Brothers v Združenih državah Amerike. Kriza se je hitro razširila po svetu in povzročila negativne učinke na svetovno gospodarstvo. Finančne institucije so bile soočene s težavami, trgi so se sesuli, in to je povzročilo velik upad gospodarske dejavnosti, masovne izgube delovnih mest, padec gospodarske rasti in povečanje brezposelnosti.
-
Epidemija COVID-19 je globalna pandemija, ki se je začela decembra 2019 v kitajskem mestu Wuhan. Bolezen je povzročil nov koronavirus, imenovan SARS-CoV-2. COVID-19 se širi med ljudmi z bliskovito hitrostjo in ima resne zdravstvene posledice. Povzroča respiratorne simptome, kot so vročina, kašelj in težave z dihanjem. Pandemija je prizadela skoraj vse države po svetu.