-
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
-
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge
-
Najstarejše znane civilizacije nastale so v območju Bliskog istoka in Srednje Azije okoli 4000. leta pr. Kr. Te so bile civilizacije znane po svojih mestih z zelo razvito infrastrukturo, poljedelstvom, trgovino in pismom. -
Predhomska doba je obdobje v zgodovini, ki se je odvijalo pred pojavom pisave in zgodovinskih zapisov. Mikenska in minojska civilizacija sta bili pomembni civilizaciji v predhodni dobi na območju Egejskega morja.
-
Grška temna doba je obdobje v zgodovini Grčije med približno 1200 in 800 pr. n. št. Gre za obdobje, za katero je značilna pomanjkanje arheoloških najdb, zato je o tem obdobju manj znanega kot o kasnejših obdobjih grške zgodovine. V tem času so bila grška mesta uničena, trgovina je bila omejena, prebivalstvo se je zmanjšalo, kmetijstvo in proizvodnja sta nazadovala.
-
Grški polis (ednina: polis) je nastal v obdobju arhaične Grčije, ki sega od 8. stoletja pred našim štetjem do začetka 5. stoletja pred našim štetjem. Polisi so bile mestne države, ki so se razvile v Grčiji kot odgovor na spremembe v gospodarskih, družbenih in političnih razmerah tistega časa. -
Arhaična Grčija je zgodovinsko obdobje, ki se ščiti od 8. stoletja pred Kristusom do začetka 5. stoletja pred Kristusom. To obdobje vključuje čas v katerem so se zgodile mnoge pomembne dogodke in razvile so se ključne civilizacijske sredstva, ki so obogatile grško kulturo
-
Po legendi sta Rim v 8. stoletju pred našim štetjem ustanovila dvojčka Romul in Rem. Po mitu je te dvojčke vzgojila volkulja, potem ko so ju pustili na bregovih Tibere. Ko sta odrasla, sta se Romul in Rem odločila ustanoviti mesto na Palatinu. -
Rimsko republiko je ustanovil Lucij Junij Brut po strmoglavljenju zadnjega rimskega kralja Lucija Tarkvinija Superba leta 509 pr. Republika je trajala več kot 500 let, od leta 509 pr. Kr. do leta 27 pr. n. št., ko je Avgust postal prvi rimski cesar in ustanovil Rimsko cesarstvo.
-
Klasična Grčija je obdobje v grški zgodovini, ki je trajalo od sredine 5. stoletja pred našim štetjem do sredine 4. stoletja pred našim štetjem. To je bil čas, ko so grške mestne države doživele svoj kulturni, politični in vojaški zenit.
-
Grško-perzijske vojne so bile niz vojn med Grčijo in Perzijskim cesarstvom, ki so potekale v petem stoletju pr. Te vojne so imele velik vpliv na razvoj grške civilizacije in evropske zgodovine kot celote.
-
Helenistična Grčija je obdobje v grški zgodovini, ki je sledilo klasični Grčiji in je trajalo od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. do rimske osvojitve Grčije leta 146 pr. n. št. Za to obdobje je značilno širjenje grške kulture in vpliva na velike dele Sredozemlja in Azije po Aleksandrovem osvajanju.
-
Punske vojne sta bojevali Rimska republika in Kartagina, mogočna pomorska država na severni obali Afrike. Prva punska vojna se je začela leta 264 pr. n. št. in je trajala do leta 241 pr. Rimska republika in Kartagina sta se spopadli za nadzor nad Sicilijo, bogatim in strateško pomembnim otokom v Sredozemskem morju. Rimljanom je na koncu uspelo premagati Kartagino in jo prisiliti k kapitulaciji.
-
"Rimska Grčija" se običajno nanaša na obdobje v rimski zgodovini, ko je bila Grčija pod nadzorom Rimskega imperija, in to se običajno nanaša na obdobje od leta 146 pred našim štetjem, ko je Rim osvojil Grčijo, do padca Rima leta 476. V tem obdobju je Grčija ohranila svojo kulturo, jezik in umetnost, vendar so vladarji Rimske republike in Rimskega cesarstva postopoma prevzeli nadzor nad njenimi mesti in ozemlji.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski general, državnik in pisatelj, ki je živel v 1. stoletju pr. Rodil se je v patricijski družini v Rimu, po številnih političnih in vojaških uspehih pa je postal eden najmočnejših ljudi Rimske republike.
-
Gaj Oktavijan, kasneje znan kot Oktavijan Avgust, je bil prvi rimski cesar in vladar Rimskega cesarstva. Rodil se je leta 63 pr. n. št. v Rimu kot nečak in posvojenec Gaja Julija Cezarja. Po Cezarjevi smrti je Oktavijan sklenil zavezništvo z Markom Antonijem in Lepidom ter ustvaril drugi triumvirat.
-
Rimsko cesarstvo, ki je trajalo od leta 27 pred našim štetjem do leta 476 našega štetja, je bilo obdobje rimske zgodovine, v katerem je oblast v Rimu prešla s senata in ljudstva na cesarja. Rimski imperij je ustanovil Avgust (rimski cesar 27 pr. n. št. - 14 n. št.), ki je pred tem vladal Rimski republiki kot njen zadnji konzul.
-
Krščanstvo je monoteistična religija, ki temelji na življenju in naukih Jezusa Kristusa. Nastala je v 1. stoletju našega štetja v Judeji, provinci rimskega imperija, danes pa je ena največjih svetovnih religij. -
-
Aleksander III. Makedonec, bolj znan kot Aleksander Veliki, je bil grški kralj Makedonije in eden največjih vojskovodij v zgodovini. Rodil se je leta 356 pr. Kr. kot sin kralja Filipa II. in kraljica Olimpija.
-
Rimsko cesarstvo je nastalo po tem, ko je Gaj Oktavijan Avgust postal edini vladar Rima, okoli leta 27 pr. To je bilo obdobje, ko se je Rimski imperij razširil in postal ena največjih in najmočnejših svetovnih sil. -
Bizantinsko cesarstvo, poznano tudi kot Vzhodno rimsko cesarstvo, je bilo cesarstvo, ki je nastalo po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju. Njegovo glavno središče je bil Konstantinopel (današnji Istanbul), trajalo pa je do 15. stoletja, ko ga je osvojilo Otomansko cesarstvo.
-
Krščanstvo je postalo državna vera rimskega cesarstva v času vladavine cesarja Konstantina Velikega v 4. stoletju. Konstantin je priznal krščanstvo kot vero, ki ima potencial poenotiti cesarstvo in utrditi njegovo moč. -
Razpad Zahodnega rimskega cesarstva običajno datiramo v leto 476, ko je rimskega cesarja Romula Avgusta strmoglavil germanski Odoaker. Vendar ta dogodek ni bil edini razlog za propad Zahodnega rimskega cesarstva, ampak je bil le zaključek dolgega procesa. -
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastalo so nove države, prebivalstvo se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
-
Justinijan I. (483 - 565) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565. Zaradi svojih reform in vojaških osvajanj velja za enega najpomembnejših vladarjev v zgodovini Bizantinskega cesarstva.
-
Islam je abrahamska monoteistična religija, ki jo je ustanovil prerok Mohamed v 7. stoletju v Arabiji. Po muslimanskem izročilu je Mohamed prejel razodetja od Alaha (Boga) preko nadangela Gabriela in to razodetje je zapisano v svetem besedilu muslimanov, Koranu. -
Kot jezikovni model umetne inteligence predvidevam, da s »Karantanija« mislite na »karanteno« ali »zaklepanje«, kar je izraz, ki se uporablja za opis stanja izolacije ali omejitve gibanja, vsiljenega ljudem ali skupnostim, da bi preprečiti širjenje nalezljivih bolezni.
-
Rekonkvista (v španščini za "vrnitev osvajanja") je bil dolgotrajen proces, ki je trajal več stoletij in je bil namenjen osvoboditvi Iberskega polotoka pred muslimanskimi mavrskimi osvajalci.
-
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bilo na božični dan leta 800 v baziliki sv. Petra v Rimu. Papež Leon III. je za rimskega cesarja okronal Karla Velikega, frankovskega kralja, in tako je bilo rimsko cesarstvo po skoraj treh stoletjih obnovljeno. Frankovski kralj je prevzel naslov cesarja kot novi dedič cesarstva Zahodnega rimskega cesarstva, ki je propadlo v 5. stoletju. -
Veliki razkol je bilo obdobje, ko se je krščanska cerkev razdelila na dva rivalska tabora – rimskokatoliško cerkev na zahodu in pravoslavno cerkev na vzhodu. -
Križarske vojne so bile vrsta vojaških pohodov, ki so jih organizirale katoliške cerkvene oblasti v obdobju od 11. do 13. stoletja z namenom osvojitve Svete dežele in vrnitve nadzora nad Jeruzalemom kristjanom.
-
Humanizem in renesansa sta bila pomembna kulturna gibanja v zgodovini Zahoda, ki sta se razvijala v 14. in 15. stoletju v Italiji in se nato razširila po vsej Evropi.
-
Celjski grofje, znani tudi kot Celjski grofje, so bili mogočna plemiška družina v srednjeveški Evropi. Nastali so na Celjskem (v današnji Sloveniji) in so se uveljavili v 14. in 15. stoletju.
-
Bubonska kuga, znana tudi kot "črna smrt", je bila smrtonosna epidemija, ki se je pojavila v 14. stoletju v Evropi, Aziji in Afriki. Ocenjuje se, da je izbruh ubil med 75 in 200 milijonov ljudi, kar je predstavljalo pomemben delež takratnega svetovnega prebivalstva. -
Turški vpadi so predstavljali invazije turških vojsk na evropska ozemlja v 15. in 16. stoletju. Turški osvajalci so se najprej naselili na Balkanskem polotoku, nato pa so nadaljevali svojo ekspanzijo proti srednji Evropi.
-
Izum tiskalnega stroja je eden najpomembnejših dosežkov v zgodovini, saj je omogočil razširjanje idej in informacij v množičnem merilu. Prvi tiskalni stroj na svetu je izumil nemški izumitelj Johannes Gutenberg okoli leta 1440. -
Turško zavzetje Konstantinopla je bil vojaški spopad med Osmanskim cesarstvom in Bizantinskim cesarstvom, ki se je odvijal leta 1453. Konstantinopel, danes znan kot Istanbul, je bil prestolnica Bizantinskega cesarstva in eno najpomembnejših mest v zgodovini. -
Kmečki upori so bili množična ljudska gibanja v zgodovini, ki so nastajala predvsem zaradi izkoriščanja in nepravičnosti kmečkega prebivalstva. Ti upori so se pojavljali po vsem svetu v različnih časovnih obdobjih, od srednjega veka pa vse do sodobnega časa.
-
Kolumbovo odkritje Amerike je bilo zgodovinsko dogajanje leta 1492, ko je italijanski raziskovalec Kristofor Kolumb, ki je služil pod španskim kraljem, odkril novo celino, ki je bila takrat neznana Evropejcem. -
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki je privedlo do velikih sprememb v krščanstvu v Evropi. Glavni cilj reformacije je bil očistiti krščanstvo od zlorab in izboljšati krščansko prakso, ki se je po mnenju reformatorjev oddaljila od prvotnih naukov Jezusa Kristusa. -
Augsburški verski mir je bil dogovor, dosežen med katoliškimi in protestantskimi vladarji nemškega cesarstva leta 1555. Mir je bil sklenjen v Augsburgu in je predstavljal končno rešitev verskih vojn med katoliki in protestanti. -
Augsburški verski mir je bil dogovor, dosežen med katoliškimi in protestantskimi vladarji nemškega cesarstva leta 1555. Mir je bil sklenjen v Augsburgu in je predstavljal končno rešitev verskih vojn med katoliki in protestanti. -
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583 s strani protestantskega duhovnika Adama Bohoriča in nosila naslov "Arcticae horulae succisivae". Gre za prvo slovensko slovnico, ki je obsegala 330 strani in je vsebovala pravila slovnice, pravopis, sklanjanje in glagolske oblike. -
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715. Njegovo vladanje je zaznamovalo obdobje absolutizma, ki je pomenilo oblikovanje centraliziranega in absolutnega monarhičnega sistema v Franciji.
-
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715. Njegovo vladanje je zaznamovalo obdobje absolutizma, ki je pomenilo oblikovanje centraliziranega in absolutnega monarhičnega sistema v Franciji
-
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja in habsburška cesarica od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je hči cesarja Karla VI. in Elizabete Kristine od Braunschweiga-Wolfenbüttela ter je bila edina hči med 16 otroki.
-
Prva industrijska revolucija se je začela v Angliji v drugi polovici 18. stoletja in se nadaljevala v 19. stoletju. Gre za obdobje, ko se je proizvodnja preusmerila iz ročne izdelave v strojno izdelavo, kar je prineslo pomembne spremembe v gospodarstvu, tehnologiji, družbi in kulturi.
-
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojskovođa in politik, ki je igral ključno vlogo v francoski revoluciji in je vodil Francijo v vojni pohod po vsej Evropi v obdobju od 1799. do 1815. leta. Napoleon je bil rojen 1769. leta na Koršici, takratni francoski koloniji, in je postal vojak v francoski vojski po koncu šolanja na vojaški akademiji v Brienneu.
-
Združene ameriške države (SAD) so nastale kot rezultat procesa kolonizacije in osvobajanja ameriškega kontinenta od britanske oblasti. Prvi stalni angleški naseljeniki so prišli v Virginijo 1607. leta, a do konca 18. veka se je trinaesta kolonija oblikovala na vzhodni obali Severne Amerike. Kolonije so se postopoma razvijale v ekonomske in politično pomembne entitete, a konec 18. stoletja so izbile upor proti britanski oblasti, ki so kulminirale Ameriško revolucijo (1775-1783). -
Francoska revolucija je bila politično in socialno gibanje, ki se je zgodilo v Franciji v obdobju od 1789. do 1799. leta. To obdobje je bilo obeleženo velikimi družbenimi previranji, pobunami in nasiljem, a revolucija je kulminirala padom monarhije in ustanovitvijo Republike.
-
Ilirske provincije so bile francoska provincija na vzhodni obali Jadranskega mora v obdobju od 1809. do 1813. godine. Provincija je nastala po Napoleonovem osvajanju Habsburške monarhije v Tretjem koalicijskem ratu, ko je francoska vojska okupirala ozemlje, ki je zajemalo današnje dele Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter dele Italije in Avstrije.
-
Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki je vladal v Avstrijskem carstvu v obdobju od 1815. do 1848. leta, pod vlašću kancelara Klemensa von Metternich. To je bilo obdobje povratka konzervativne oblasti v Evropi po Napoleonovih ratovih in ustanovitvi restavracije.
-
Kongres Svetega saveza, ki je znan tudi kot Kongres Svetih Alijanse, je potekal v Ljubljani septembra 1821. leta. Sveti zveza je bila mednarodna zveza, ustanovljena po Napoleonskih ratovih, ki so združili Avstrijo, Rusijo in Prusijo v cilju ohranjanja stabilnosti in miru v Evropi ter preprečevanja nadaljnje revolucije. -
Franc Jozef I. (1830-1916) je bil avstrijski car in ugarski kralj od 1848. leta vse do svoje smrti 1916. leta. On je naslijedio prijestolje v težavnem vremenu za Avstrijo, v obdobju velikih političnih in socialnih sprememb v Evropi.
-
Pomlad naroda je naziv, ki se uporablja za opisovanje obdobja od 1848. do 1849. leta v katerem so se zgodile revolucije po vsej Evropi, vključno z Slovenijo. To je bilo čas, ko so se ljudje v različnih delih Evrope borili za svobodo in neodvisnost od avtoritarnih vladarjev in držav. -
Bachov absolutizam je politični sistem, ki je vladal v Avstrijskem carstvu v drugem delu 19. stoletja. Ta sistem je dobil ime po Aleksandru Bachu, ministrstvu za notranje zadeve, ki je imel ključno vlogo pri vzpostavitvi tega sistema.
-
Druga industrijska revolucija se nanaša na obdobje v 19. in začetku 20. stoletja, med katerim je prišlo do pomembnega tehnološkega napredka in pospešenega razvoja industrije v Evropi in Ameriki. To obdobje je zaznamovalo mnoge inovacije v tehnologiji, vključno z razvojem novih oblik energije, kot so nafta in struja, razvoj telegrafije in telefona, kot in napredek v kemični industriji in proizvodnji jekla.
-
Kraljevina Italija je nastala v združeni Italiji pod vodstvom Giuseppea Garibaldija in Camille Cavoura v drugi polovici 19. stoletja. Proces združevanja je trajal nekaj desetletij in je zajel različna ozemlja, ki so bile pod nadzorom različnih držav. -
Ameriški državljanski rat (1861-1865) je bil orožen spopad med Združenimi državami in državami, ki so jih razglasile Konfederacijo. Ta rat se pogosto imenuje in Ameriška državljanska vojna
-
Avstro-Ugarska, znana in kot Dvojna Monarhija ali Avstro-Ugarska Monarhija, je bila država, ki je nastala po avstrijsko-ugarskem kompromisu 1867. leta. Do tega trenutka je car Franjo Josip I. vladal kot avstrijski car, a države, ki so bile del današnje Avstrije, Mađarske, Češke, Slovaške in drugih držav, so bile vključene v Habsburško Monarhijo. -
Nemško carstvo (Deutsches Reich) je nastalo 1871. leta po Prusko-francuskog rata (1870-1871), ko je postalo mogoče združiti nemške države v enotno državo. Carstvo je nastalo iz Kraljevine Pruske pod vodstvom kancelara Otta von Bismarcka. -
Rudolf Maister (1874-1934) je bil slovenski general, pesnik in politik. Bil je pomembna figura v slovenski zgodovini, zlasti v času po prvi svetovni vojni.
-
Obdobje svetovnih vojn, ogroženost in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo je potekal 28. junija 1914 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Atentatorji, člani skupine Mlada Bosna, so bili Gavrilo Princip, Nedeljko Čabrinović, Trifko Grabež, Danilo Ilić, Vaso Čubrilović, Cvjetko Popović, Muhamed Mehmedbašić in Veljko Čubrilović. -
Prva svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1914 in 1918. Vojna je izbruhnila po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo leta 1914 v Sarajevu, kot sem že omenil prej. Konflikt je vključeval večino večjih evropskih držav, med njimi Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Rusijo, Francijo, Veliko Britanijo in Italijo ter številne druge države.
-
Soška fronta je bila ena izmed ključnih front prve svetovne vojne, ki je potekala med letoma 1915 in 1917 med Italijo in Avstro-Ogrsko na ozemlju Julijskih Alp. Fronta je bila ime dobila po reki Soči, ki je predstavljala naravno oviro med obema stranema.
-
Ruska revolucija je bila serija političnih in družbenih dogodkov, ki so se odvijali v Rusiji med letoma 1917 in 1923. Ta revolucionarni cikel je prinesel konec ruske monarhije, vzpostavitev komunistične oblasti in kasnejšo ustanovitev Sovjetske zveze. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, znana tudi kot Država SHS ali Kraljevina SHS, je bila država, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne. Država je bila ustanovljena 1. decembra 1918 in je vključevala ozemlje današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, delov Severne Makedonije in Kosova. -
Kraljevina SHS (Država Slovencev, Hrvatov in Srbov) je bila ustanovljena 1. decembra 1918 po koncu prve svetovne vojne. Ta država je združila različne južnoslovanske narode, vključno s Slovenci, Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci in Makedonci.
-
Parizska mirovna konferenca se je odvijala med januarjem in julijem 1919 v Parizu, Francija, po koncu prve svetovne vojne. Konferenco je vodilo zavezništvo, ki je vključevalo zmagovalne sile prve svetovne vojne, predvsem Veliko Britanijo, Francijo, Združene države Amerike in Italijo.
-
Zlata dvajseta leta je izraz, ki se nanaša na obdobje gospodarske rasti, kulturnega razcveta in družbenih sprememb v večini zahodnih držav med približno letoma 1920 in 1929. Ta izraz se običajno nanaša na Združene države Amerike, vendar se uporablja tudi za opis podobnih trendov v drugih državah, kot je Velika Britanija.
-
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, podpisana med zmagovalnimi zavezniki in poraženimi silami po koncu prve svetovne vojne. Pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v Versaillesu in je določila pogoje za mir med Madžarsko in zavezniki. -
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je bil izveden 10. oktobra 1920 na avstrijskem Koroškem, da bi določil prihodnost tega ozemlja po koncu prve svetovne vojne. Referendum je bil del določanja meja med Avstrijo in Kraljevino SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev), kasnejšo Kraljevino Jugoslavijo. -
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska združba 27 evropskih držav. Ustanovljena je bila na podlagi Maastrichtske pogodbe leta 1993, vendar se njene začetki segajo v obdobje po drugi svetovni vojni, ko so bile vzpostavljene predhodne oblike evropskega povezovanja. -
Stalinizem je izraz, ki se nanaša na politični sistem in ideologijo, ki jo je uvedel Joseph Stalin v Sovjetski zvezi med letoma 1927 in 1953. Stalin je bil vodja Sovjetske zveze in generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze.
-
Fašizem v Italiji je bila avtoritarna politična ideologija in gibanje, ki je nastalo pod vodstvom Benita Mussolinija v 20. stoletju. Fašizem je vplival na italijansko družbo in politiko med letoma 1922 in 1943, ko je Mussolini padel s oblasti.
-
Velika gospodarska kriza, znana tudi kot Velika depresija, je bila obsežna in dolgotrajna gospodarska kriza, ki se je začela leta 1929 in trajala vse do začetka 1940-ih let. Kriza se je najprej začela v Združenih državah Amerike, vendar je imela globalne posledice, saj se je širila po vsem svetu. -
Nacizem v Nemčiji je bil totalitarni politični sistem, ki ga je vodil Adolf Hitler in njegova Nacionalno-socialistična nemška delavska stranka (NSDAP). Prevzel je oblast leta 1933 in vodil Nemčijo do konca druge svetovne vojne leta 1945.
-
Španska državljanska vojna je oboroženi konflikt, ki se je odvijal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Ta vojna je bila izraz političnih, družbenih in gospodarskih napetosti v španskem družbenem tkivu.
-
Druga svetovna vojna je globalni oboroženi konflikt, ki je trajal od leta 1939 do leta 1945. Vojna je zajela večino svetovnih držav in je bila ena najbolj uničujočih in smrtonosnih vojn v zgodovini.
-
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, ki ga je izvedla osi med drugo svetovno vojno. Napad na Jugoslavijo se je začel 6. aprila 1941. -
Obdobje med letoma 1945 in 1992 je zaznamovala socialistična federativna republika Jugoslavija. Jugoslavija je bila socialistična država, ki je bila sestavljena iz šestih republik: Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije, Slovenije, Srbije in Črne gore. Pod vodstvom Josipa Broza Tita je bila Jugoslavija znana po svojem neodvisnem položaju v hladni vojni in politiki neuvrščenosti.
-
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena 24. oktobra 1945 po koncu druge svetovne vojne. Njen namen je bil vzpostaviti mednarodno organizacijo, ki bi spodbujala mir, varnost in mednarodno sodelovanje ter preprečevala ponovitev grozot vojne. -
Hladna vojna je obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo (SZ), ki je trajalo približno od konca druge svetovne vojne do konca 1980-ih let. Čeprav med tema dvema državama ni bilo neposrednega oboroženega spopada, je hladna vojna vključevala politične, ideološke, gospodarske in vojaške tekme med ZDA in SZ, ki so vplivale na globalno ravnotežje moči.
-
Korejska vojna je oboroženi konflikt, ki je trajal od leta 1950 do leta 1953 med Severno Korejo, ki je podprla Kitajska in Sovjetska zveza, ter Južno Korejo, ki so jo podprle Združene države Amerike in Združeno kraljestvo, z mednarodno udeležbo številnih drugih držav.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila prva evropska institucija, ustanovljena po drugi svetovni vojni, s ciljem povezovanja evropskih držav na področju premoga in jekla. Skupnost je bila ustanovljena s podpisom Pariškega sporazuma 18. aprila 1951. Vključevala je šest držav: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko in Nemčijo (tedaj Zahodna Nemčija). -
Londonski memorandum se nanaša na mednarodni sporazum, imenovan tudi Memorandum o razumevanju o varnosti in stabilnosti Bosne in Hercegovine. Memorandum je bil podpisan 8. decembra 1995 v Londonu med predstavniki Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije ter predstavniki mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi narodi, Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. -
Gibanje neuvrščenih je bilo politično gibanje, ustanovljeno v času hladne vojne, ki je združevalo države, ki niso želele slediti političnemu vplivu ZDA ali Sovjetske zveze. Gibanje je nastalo na Konferenci neuvrščenih v Beljaku leta 1955, kjer so se zbrali predstavniki več kot 25 afriških in azijskih držav. -
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena s Pogodbo Rimske pogodbe leta 1957 skupaj s Euratomom (Evropska skupnost za atomsko energijo) in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo. EGS je bila ena od treh ustanovnih članic Evropskih skupnosti, ki so bile predhodnice Evropske unije (EU). -
Kubanska kriza, znana tudi kot Karibska kriza, je bil politični in vojaški konflikt med Združenimi državami Amerike (ZDA), Sovjetsko zvezo (SZ) in Kubo, ki je potekal oktobra 1962. -
Vietnamska vojna je bila oboroženi konflikt, ki je trajal od leta 1955 do leta 1975. Vojna je potekala v Vietnamu, ki je bil razdeljen na Severni Vietnam (pod komunistično vladavino) in Južni Vietnam (pod podporo ZDA in zahodnih zaveznikov).
-
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969 v okviru misije Apollo 11 ameriške vesoljske agencije NASA. Vodilni astronavt misije je bil Neil Armstrong, ki je bil prvi človek, ki je stopil na površje Lune, medtem ko sta mu Edwin "Buzz" Aldrin in Michael Collins ostala v orbiti Lune. -
Jedrska nesreča v Černobilu je bila ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. Nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je takrat bila del Sovjetske zveze. -
Prve večstrankarske volitve se nanašajo na volitve, ki so potekale po obdobju enopartijske vladavine, kjer je bila dovoljena samo ena politična stranka. V mnogih državah so se prve večstrankarske volitve zgodile po koncu hladne vojne in padcu komunističnih režimov v sredini in konec 20. stoletja. -
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 s strani Skupščine Republike Slovenije. Ta deklaracija je bila pomemben korak v procesu osamosvajanja Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Plebiscit o osamosvojitvi je bil referendum, ki je potekal 23. decembra 1990 v Republiki Sloveniji, ki je takrat bila del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na plebiscitu so se volivci odločali o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. -
Denacionalizacija in privatizacija sta bili dve ključni gospodarski politiki, ki sta sledili osamosvojitvi Slovenije in njeni tranziciji iz socialističnega sistema v tržno gospodarstvo.
-
Razglasitev samostojnosti je bila uradna deklaracija, s katero je Republika Slovenija razglasila svojo neodvisnost in samostojnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Razglasitev samostojnosti je potekala 25. junija 1991. -
Vojaško-operativni poseg v Sloveniji leta 1991 se imenuje tudi vojna za Slovenijo. Gre za obdobje vojaškega konflikta med slovenskimi oboroženimi silami in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), ki je bila takrat osrednja vojaška sila Socialistične federativne republike Jugoslavije.
-
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991. S sprejetjem ustave je bila Slovenija formalno potrjena kot samostojna in neodvisna država. Ustava je bila sprejeta z referendumom, na katerem je večina slovenskih volivcev glasovala za sprejetje ustave. -
Vključitev v NATO je proces, ki zahteva soglasje tako države, ki želi postati članica, kot tudi trenutnih članic zavezništva. -
Proces pridružitve Evropski uniji (EU) je dolgotrajen in zahteva temeljito usklajevanje z zakonodajo in političnimi zahtevami EU. -
Vstop v euroobmočje pomeni, da država uvede evro kot svojo uradno valuto in postane del skupne valute euro. -
Gospodarska kriza je obdobje, ko se gospodarska dejavnost zmanjšuje, pride do upada gospodarske rasti in se povečuje brezposelnost. Gospodarske krize so lahko posledica različnih dejavnikov, kot so finančni pretresi, recesija, visoka inflacija, upad povpraševanja, neravnovesja v zunanji trgovini, politična nestabilnost ali druge sistematične težave v gospodarstvu.
-
Epidemija COVID-19 je globalna zdravstvena kriza, ki se je začela decembra 2019 v Wuhanu, Kitajska, in se nato hitro razširila po vsem svetu.