-
313
Milanski edikt
Prepoved preganjanja kristjanov. Krščanstvo je sedaj dovoljeno. Izdal ga je Konstantin. -
324
Konstantinova darovnica
Konstantin dodeli papežu Silvestru I. last in duhovno vodstvo vsega ZRC-ja. -
1045
Shizma
Veliki cerkveni razkol. Pravoslavna in rimokatoliška cerkev. -
1066
bitka pri Hastingsu
Vilijem Osvajalec združi angleško ozemlje in zavlada kot angleški kralj. Uvede trdno centralno oblast in ozemlje razdeli na grofije. -
1077
Investiturni spor - Kdo umešča škofe?
Papež Gregor VII. izobči cesarja Henrika IV -
1122
Wormski konkordat
Rešitev investiturnega spora. -
1167
(12. stol.) Univerza v Oxfordu
- stol.- najstarejša univerza v Bologni in nastanek novih srednjeveških mest. Mesta od samostanov prevzamejo vlogo intelektualnih središč.
-
Period: 1202 to 1204
4. križarski pohod
Zbiranje križarjev v Benetkah. Pohod, ki je bil sprva uperjen poti Egiptu se sprevrže v vojno poti Bizancu (Carigradu). Največ od pohoda odnesejo Benetke: nove otoške postojanke, vrednosti iz Carigrada -
1215
Velika listina svoboščin
Ivan Brez Zemlje se zaveže, da bo spoštoval fevdalne pravice plemstva, cerkve in svoboščine mest. Davke lahko pobira le v soglasju s plemstvom in cerkvijo. Uresničevanje listine nadzira kraljevski svet. -
Period: 1309 to 1378
Avignonsko suženjstvo
Papeži so pod vplivom francoskih vladarjev preselili svoj sedež v Avignon. -
Period: 1337 to 1453
Stoletna vojna
Angleški kralj VS. francoski vazal - sprva v vodstvu Anglija, potem pa s pomočjo Ivane Orleanske Francija. 1430 jo ujamejo Angleži, ji sodijo za čarovnico in jo zažgejo na grmadi. Konec vojne ko Francozi zavzamejo Bordeaux. Francozi utrdijo kraljevi položaj - centralizacija. Dinastija Valois -
1453
Padec Carigrada
Vpliva na nastanek renesanse in humanizma. -
Period: 1455 to 1485
Vojna dveh rož
Rodbina Lancaster (plemiči) VS. rodbina York (meščani). Zmaga Henrik VII. (plemiči) + začetnik dinastije Tudor. Oblast so imeli trdno v rokah. -
Period: 1558 to
Elizabetinska doba / Zlata doba
Obnovila je protestantizem in versko svobodo, sodelovala s parlamentom. Stabilnost, blagostanje. Poznana tudi kot: deviška kraljica, Glorijana in dobra kraljica Bess -
Period: to
Ludvik XIV. (vladanje)
˝Država to sem jaz˝, poznan pod imenom Sončni kralj - je absolutistični vladar, zato odloča o vsem. Reorganiziral je državno upravo, uredil pravna določila v enotno zbirko, poskušal zagotoviti versko enotnost itd. Njegov finančni minister je bil Jean Baptiste Colbert -
Period: to
Peter I. Veliki
Absolutistični vladar. Rusijo je želel spremeniti v velesilo - močna mornarica po švedskem vzoru in vojska po pruskem vzoru. Izvaja je vojne pohode (številni neuspešni). Uvedel je evropski način oblačenja. -
Sejalni stroj
Jethro Tull izpopolnil sejalni stroj. Vlekli so ga konji. -
Period: to
Katarina II. Velika (2. pol. 18. stol.)
Razsvetljena absolutistka. Ambiciozna, izobražena, razvijala je rudarstvo, trgovino, manufakture, ustanovila je akademijo znanosti v St. Peterburgu in v Moskvi univerzo. Zaradi davčne obremenitve ljudstva so sledili kmečki upori (Pugačov 1773-1774) -
Parni stroj
James Watt patentira parni stroj.
