-
Prva stalna naselitev v Egiptu. Uporaba bakra. Sumerci vplivajo na razvoj. 4. tisočletje pr.Kr se Egipt združi v enotno dražavo.
-
Kraljestvo na območju Mezopotamije. Značili so zigurati, to so templi, ki so jih uporabljali za mesto, kjer so opravljali rituale. Značilne hiše z ravnimi strehami, dvo nastropne in iz opek. Imeli so stanovanjske četrti, trgovali so z menjanjem.
-
Izumijo jo sumerci, v bronasti dobi. Pisanje na glinene tablice v katere so vrezovali napise z klinom. PIsava je slikovno piktografska.
-
Območje Krete, dobra morska povezava, s tem hitri razvoj trgovine. Več rezličnih kultur: Egipt, Mala Azija. Palača Knosos gospodarsko in politično središče Krete. ženske imajo velik pomen pri vreskih obredih in športih. Znani po keramiki, obdelavi kovin, predvsem zlato. Minojci so bili zelo miroljubni, brez obzidja. Uborabljali so linearno a in b pisavo. B pisava je mlajša in uporabljena v Celinski Grčiji. Za Minojce znana legenda o Minotavru. Omenjena je bila že v Ilijadi in Odiseji.
-
Imela nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo. Legenda o trojanskem konju. Izgled mesta je bil podoben Mikenskim mestom. Atene doživijo vrhonec v drugem tisočletju.
-
Združitev zornjega in spodnjega Nila. Bronasta doba v Egiptu. Prestolnica je v Memfisu Vodi kralj Narmer.
-
Država se razdeli na nome oz. okrožja. Faraoni so kralji in so prikazani kot bogovi. V obdobju starega kraljestva se razvije gospodarstvo in družba zaradi mirnih časov. Značilna je gradnja piramid, ki so namenjene za pokop faraonov. Faraone so mumificirali, saj so verjeli da bodo prišči v posmrtno življenje. V tem obdubju je bila zgrajena Sfinga. Obdobje se konča zaradi poslabšanja naravnih razmer in pridobitve moči nomarhov.
-
semitska nomadska plemena s severa arabske puščave. Kralj Uruka Lugalzageti, poskui ustanoviti enotno sumersko državo. Kralj Sargon podredi sumerske države, prestolnica v akadu. Zacveti kmetijstvo in trgovina. Kraljestvo razpade zaradi notranjih nemirov in vdorov ljudstva Gutijcev.
-
Egipt se spet rezdeli. Za oblast se borijo Nomarhi.
-
Največji polis v osrednji Grčiji. Nastale so na griču - AKROPOLI. Prebivalci so bili Jonci. Atene so skozi čas imele rezlične načine delovanja in različne vladarje. Atene so še danes delujoče mesto. -
Ponovna združitev Egipta. Prestolnica je Tebe. Državo vodi faraon Sezostris II. Ta razspusti službo nomarhov in centralizira državo. Izurijena vojska, nove obdelovalne površine, širitev trgovine, razcvet umetnosti in literature.
-
Naselitev semitskih Amoritov v Mezopotamijo. Mesto Babilon. Vladal je Hamurabi, ki je uveljavil hamurabijev zakonik (oko za oko, zob za zob). Zakonik ima 282 členov, napisan je bil v klinopisu in postavljen na javno mesto. Talionsko načelo- to kar storiš nelomu, se bo zgodilo tudi tebi.
-
Civilizacija grških plemen Dorcev, Ahajcev in Joncev. Prsieljevanje teh ljudstev v staro Grčijo in mešanje z staroselci. Ustanovili so mesta Mikene in Tirint. Tregovina zacveti. Gredbeništvo dobi stil monomentalnosti.
-
Egipt izgubi gospodarsko in politično urejenost. Prihod Hiksov na ozemlje Egipta. Izuimjo bojni voz, bronaste konice in začneju uporabljati konje. Prestolnica je Avaris.
-
Faraon Ahmose premaga Hikse in spet združi Egipt. Velesila v sredozemlju. Širitev ozemlja. Država doživi rezcvet. Faraoni: Amenofis IV., Tutankamon, Tutmuzis Ramzes II. in III. Ramzes II. se spopade z Hetiti pri Kadešu. Podpiše prvo mirovno pogodbo, zgradi svetišče Abu Simbel in tempelj Romesseum. Faraon ramzes III. ubrani Egipt pred ljudstvi iz morja. Prva znana pomorska bitka. Začetek uporabe železa, je zadnji veliki faraon.
-
Velesila na območju severne Mezopotamije, Ninive in Ašurja. Ozemlje v 10. stol. je obsegalo celoten Egipt in Mezopotamijo. Kralj Asurbanipal II. Knjižnica z glinenimi tablicami.
-
Podpiše jo faraon Ramzes II. z Hetiti. Bila je zapisana v dveh različicah, ena v egiptovskih hieroglifih, druga v akadščini z uporabo klinopisa. -
Dorci se selijo iz goratih delov S Grčije na V in J obale Peloponeza, na J Kikladi in Sporadi in na J obalni pas Male Azije. -
Konec bronaste dobe in postopen začetek železne. Propad Mikenske civilizacije. In s tem konec mogočne arhitekture. Ni več pisnih virov, splošna raven življenja upade.
-
Stari prebivalci: Eolci
Jonci
Ahajci -
Dorci poselijo J Peloponeza. Staroselcem odvzamejo pravice. Družba je strogo vojaško organizirana. Prebivalci so bili sestavljeni iz spartancev (polnopravni državljani), periojkov (svobodni, a brez političnih prvaic) in helotov (državni sužnji). Sparta je imela 2 kralja. Država je bila sestavljena iz nadzornega sveta (EFORI), sveta starešin (GERUZIJA) in ljudskega sveta (APELA). Značilna spartanksa vzgoja. Otroke je vzgajala država, brezpogojna poslušnost in ubogljivost.
-
Kriza po smrti Ramzesa III. Razpad Egipta na več delov. Obdobje črnih faraonov. V 7 stol. prevladajo Asirci.
-
Grki okoli leta 800 pr. Kr. ponovno začnejo pisati. Razvijejo grški alfabet. Črke so prevzeli od Feničanov, ki so uporabljali črkopis. -
Način bojevanja, ki so ga uporabljali Spartanci. Falanga je bila skupina težko oboroženih pešcev, v tesno stosnjeni vrsti. Uvedena je bila zaradi vvečjega dostopa do orožja, zaradi padaca cene orožja in zaradi tega, ker vojska želi več pravic. Z uvedbo tega načina bojevanja dobi srednji in nižji sloj večjo vlogo pri bojevanju. -
Semitsko pleme Kaldejcev premaga Asirsko oblast. Vlada kralj Nabukatnezar II. Območje J Mezopotamije, razširijo se na Sirijo in Izrael a izgubijo območje ob Nilu. Viseči vrtovi in nov Zigurat. Propade ko napadejo Perzijci.
-
Pred tem obdobjem Atenam vladajo kralji. Pristojnsot prevzamejo visoki državni uradniki ARHONTI. Služili so eno leto, naenkrat jih je bilo devet, odločali so o vsem v državi, po oddelanem enem letu so postali del AREOPAGA (posvetovalni svet).
-
Asirci za kralja Egipta postavijo kneza Saisa. Sledi obdobje menjanja vladarjev. Zadnja vladarica Kleopatra, nato pa se Egipt priključi Rimskemu imperiju.
-
Zbral in uredil zakonske predpise Aten. Bili so zelo strogi. Zločincem je sodilo mestno sodišče, sporov niso več reševali samovoljno.
-
Vodil Atene. Ugled si pridobil v vojni z Megaro. Ko pride na oblast v Atenah vlada politična in agronomna kriza. Odpustil je dolgove vseh kmetov, prepovedal zadolževanje za osebno svobodo, pospešil gospodarski razvoj, uvedel TIMOKRACIJO. To je delitev državljanov na štiri razrede glede na premoženje.
-
Salono zapusti Atene. Nastanejo tri stranke: stranka iz ravnine, stranka iz obale in stranka iz gora, ki jo vodi Pejzistrat. Z prevaro pride na oblast v Atenah. Način njegovega vladanja je bila TIRANIJA. Obdržal je Solonovo ustavo, za arhonte so bili izvoljeni njegovi privrženci, gradil je nove stavbe, vodovod. Izdal je kovance: DRAHMANE, razvijal je trgovino (vino, olje, glina), nižjim slojem da službo.
-
Po smrti Pejzistrata nasledila vodenje Aten njegova sinova. S pomočjo Sparte vplivne družine zrušijo tiranijo. Na oblast pride Klejsten. Območje Atike je rezdelil na deset FIL, vsaka sestavljena iz mestnega, obalnega in podeželjnega predela. Tako vodenje prisili ljudtsvo k sodelovanju. Odpravljena je Solonova delitev po premoženju - izenačitev državljanov.
-
-
Perzijci širijo ozemle. Jonci se uprejo, vodi jih Milet. Dobijo pomoč polisa Eretrije, a ne dobijo pomoči glavne Grčije. Perzijci zmagajo.
-
-
Perzijci napadejo Celinsko Grčijo preko morja. Pomorski napad na Eretrijo. Perzijci premagajo Eretrijo. Pomagajo Atenci, ki se z Perzijci spopadejo pri Maratonskem polju. Uporabijo falango, vodi jih Militiad. Atenci bitko zmagajo. -
Sočasen napad na kopnem in morju. Grki računajo da bodo zmagali na morju in čim dlje zadržali Perzijce na kopnem. Na kopnem se spopadejo v soteski, ker je Spartancev malo in s tem lažje zadržijo večjo Perzijsko vojsko. Perjzici najdejo pot okoli soteske in obkolijo Spartance, ki jih vodi Leonidas. -
Pomorska bitka. Grki imajo prednost, ker poznajo teren. Perzijci imajo prevelike ladje. Zmagajo Grki in perzijci se vrnejo v Perzijo. -
Perzijci napadejo pod poveljstvom Kserksa. Istočasno napadejo tudi Kartažani in Grčija doživi pritiske iz dveh strani. Kartežane premaga Sicilija in Grčija se fokusira samo še na Perzijce. Oblikuje se HELENSKA ZVEZA (30 Grških polisov se poveže in sodeluje).
-
Del Perzijske vojske ostane v Grčiji. Zadnja bitka na Grškem terenu, Grki premagajo Perzijce. Vojna se nadaljuje izven Grškega ozemlja. Jonci preženejo Perzijce iz svojega ozemlja.
-
