-
Prazgodovinske kulture (stalna naselitev, kmetijstvo).
Viri: arheološke najdbe (pečati, nakit).
Mojstri umetnih obrti (obdelava bakra).
Vpliv sumerske civilizacije iz Mezopotamije.
4. tis. pr. Kr. združevanje Egipta v enotno državo. -
Prve mestne državice so bile: Kiš, Nipur, Lagaš, Ur in Eridu.
Prevladovalo je kmetijstvo (namakalno poljedelstvo).
Organizacija družbe:
1. Vrhovni svečeniki (vodili državo)
Na sredini mesta tempelj-ZIGURAT
2. Plemstvo (izvrševali ukaze vrhovnega svečenika)
3. Meščani (obrtniki in trgovci)
Preproste hiše. -
Antropomorfni politeizem (verjamejo v več bogov z človeško).
Povezava z nebesnimi telesi-astronomija.
Pokopališča izven mesta.
Vsaka mestna državica imela svoja božanstva -
Pisava se je spremenila iz slikovne piktografske v zlogovno, klinopis.
Pisali so na glinene tablice.
Vzroki nastanka: lažje delovanje države (zakoni, trgovske pogodbe, pobiranje davkov...). -
3200 pr. Kr.: združitev Spodnji in zgornji Nil (faraon Narmer).
Bronasta doba v Egiptu.
Dvor = faraon + najstarejši spremljevalci.
Prestolnica= Memfis. -
Kralj Minos.
Kreta: lega,preplet različnih kultur.
220 pr. Kr.: prva visoka civilizacija.
Konec 3. tis. pr. Kr.: prihod prebivalstva iz V (začetek trgovina, pred tem predvsem kmetijstvo).
Plemiške družine postavile palače in gospodarska središča.
Pomen žensk.
Kretska keramika, mojstri obdelave kovin (zlata).
Lega na geološko nemirnem območju (vulkan na Teri-propad civilizacije).
Linearna A pisava (še ni razvozlana). -
Za potrebne dvorne pisave.
Za razvoj in piktografske pisave, značilno za Kreto.
Slikovna linearna A pisava (ni razrešena, malo zapisov).
Zlogovna linearna B pisava (značilno za mikensko civilizacije).
Mlajšega izvora.
Uporabljali v celinski Grčiji.
Pisava mikenske kulture.
Ni dokazov za zapisovanje književnosti. -
Legendarni kralj Minos.
Ime za Minojsko civilizacijo.
Omenja ga že Homer v Iliadi in Odiseji.
1900 Evans odkril palačo v Knososu. -
Zgrajena v 3. tis. pr. Kr.- vrhunec 2. tis. pr. Kr.
Nadzor nad trgovsko potjo nad Azijo in Evropo.
Legenda o trojanskem konju.
Do 19. st. pr. Kr.: Mikenska civilizacija Homerjevi izmošljotini.
1870 arheolog Heinrich Schliemann odkril Trojo, kasneje še Mikene.
Dokaz: da Iliada in Odiseja nista zgolj literarni deli. -
Delitev države na okrožja ali nome.
Faraoni so kralji in bogovi,
Faraoni 4. dinastije (Keops, Mikerin, Snefru).
Mirni časi in gospodarski razvoj (trgovine).
Gradnja piramid (samo v obdobju starega kraljestva):
-verjeli v posmrtno življenje,
-mumificiranje.
Konec obdobja: moč faraonov peša, krepi moč nomarhov. -
Selitev plemena s S arabske puščave v Mezopotamijo.
Kralj Uraka Lugalzigezi - neuspeli poiskus ustanovitve enotne sumerske države.
24. st. pr. Kr. Sargon I. - podredil sumerske mestne državice in s tem povezal območja v enotno državo (kraljestvo Akad).
Prestolnica v mestu Akad. -
Egipt spet razdeljen.
Za oblast se borijo nomarhi. -
Ponovna združitev Egipta.
Prestolnica = Tebe.
Faraon Sezostris II.:
-razpustil službe nomarhov,
-centraliziral državo - celotna država vodena po enakih pravilih.
Izurjena vojska, nove obdelovalne površine, širitev trgovine.
Razcvet umetnosti in literature. -
Naselitev samirskih Amoritev v Mezopotamijo (mesto Babilon).
Kralj Hamurabi.
Hamurabijev zakonik (sredina 18.st. pr Kr.):
-282 členov
-talionsko načelo -
Vladajoči sloj:
-svečeniki,
-vladar in njegova družina,
-vojaški poveljniki,
-visoki uredniki,
Svobodnjaki:
-trgovci,
-svobodni kmetje,
-obrtniki,
-pisarji,
-uradniki,
Polsvobodnjaki:
-odvisni kmetje,
-odvisni obrtniki,
Sužnji:
-vojni ujetniki,
-dolžniki. -
Politična in gospodarska slabitev Egipta-prihod hiksov.
Novosti: bojni voz, bronaste puščične konice...
Prestolnica = Avaris.
Trgovina. -
- tis. pr. Kr.: začetek priseljevanja grških plemen (Ahajci, Jonci, Eolci,(Dorci)). Mešanje prebivalstva (stapljanje s staroselci). Ustanavljanje utrjenih mest in držav (Mikene in Tirih). Sloj plemstva, ki postavlja utrjene palače. Megaron: reprezentančna dvorana, pravokotna zgradba znotraj palače. Razvoj trgovine (razcvet po propadu Kretske kulture). Gradbeništvo: monumentalnost Dobra organizirana vojska, centralna uprava.
- stol. pr. Kr.: propad ob Dorski selitvi. Vojaška civilizacija.
-
Faraon Ahmose premagal hikse in spet združil Egipt.
Egipt postane velesila v Sredozemlju.
Širitev ozemlja; na J do Kuše, na SV.
Faraon Amenfos IV.: vera v enega boga Atona (hotel omejiti moč svetnikov).
Faraon Tutankamon.
Faraon Ramzes II.: spopad s hetiti pri Kadešu-potpis prve mirovne pogodbe v zgodovini,
-svetišče Abu Simbel in Ramesseum.
Faraon Ramzes III.: obranil Egipt pred ljudstvi z morja-prva znana pomorska bitka v zgodovini,
-zadnji velik faraon,
-začetek uporabe železa v Egiptu. -
Položaje velesile v 14. st. pr. Kr..
S del Mezopotamije, Ninive, Ašar.
10. st. pr. Kr.: širitev ozemlja (Egipt, Mala Azija, Sirija,...).
Kralj Asurbanipal:
-vojaška družba,
-uniči Babilonijo, Madija (konec asirskega kraljestva),
-prvi največji obseg države. -
Eolci: naseljevali osrednjo Grčijo.
Jonci: Atika.
Ahajci: S Peleponeza.
Začetek 2. tis. pr. Kr.: potekalo stapljanje med Indoevropejci in med teranskim prebivalstvom.
1100 pr. Kr. stapljanje med dorskim plemeni in "starim prebivalstvom". -
Konec bronaste dobe, postopen začetek železne.
Propad mikenske civilizacije:
-konec mogočne arhitekture in dvorne umetnosti,
-ni bilo več centrov,
-upad ravni življenja,
-ni več pisnih virov. -
Iz goratih delov S Grčije.
Preseljevanje poteka več desetletij.
Najprej poselijo V in J obale Peneloponeza. -
S obalni pas Male Azije so naselili Eolci (Eolija).
Osrednji obalni pas Male Azije so naselili Jonci (Jonija).
900 pr. Kr. pa J obalni pas Male Azije naselijo Dorci (Dorida). -
Poznavanje linearne B pisave je utonilo v pozabo.
800 pr. Kr.: Grki ponovno začnejo pisati (razvijejo grški alfabet).
Črke za svojo pisavo so prevzeli od Feničanov. -
Vir: Iliada in Odiseja.
Nastanek majhnih kraljevin, ki jih vodijo lokalni kralji (baseleus).
Samosvoje plemstvo.
Svobodnjaki: zdravniki, pevci, kovači, tesarji, trgovci, svobodni kmetje.
Sužnji.
Teti: berači (slabši položaj kot sužnji).
Oikos: močne plemiške družine.
Genos: rod sestavljenih sorodstvenih vezi plemiških družin. -
Kriza po smrti Ramzesa III..
Razpad na več delov.
J Egipt si prisvoji Kušitsko kraljestvo (25. dinastija črnih faraonov).
7. st.-nadoblast Asircev. -
Mestna državca (Sumerci, Mikenci, Feničani, Minojska civilizacija).
NASTANEK:
Po dorski selitvi.
Zaradi naraščanja št. prebivalstva-razvoj večjih skupnosti ljudi.
Slabitev sredstvenih vezi med ljudmi.
Nastanejo na vrhu vzpetine (varnost).
Mestno in kmečko zaledje.
ZNAČILNOSTI:
Po površini majhne.
Do 10000 prebivalcev.
Vsak polis svoje zakone, politiko, koledar, verske praznike, božanstva...
Avtonomija: zunanja in notranja samouprava.
Elevterija: svoboda.
Avtarkija: gospodarska samozadosnost. -
OBMOČJE ŠPARTE:
Dorci poselijo J peloponeza (tam ustvarijo mesto Šparta).
Staroselcem odvzamejo pravice in jih spremenijo v helote.
Stroga vojaška organizirana dela.
Legenda o zakonodajalcu Likurgu in veliki retri.
PREBIVALSTVO:
Spartiati:
-polnopravni državljani,
-potomci dorskih naseljencev,
Perioki:
-osebno svobodni, brez političnih pravic,
-obrt, trgovina, poljedelstvo, služenja vojski,
Heloti:
-državni sužnji,
-opravljali delo na zemlji spartiatov (morali dajati del pridelka). -
POLITIČNA UREDITEV:
Dva kralja.
Efori (nadzorni svet): državni uradniki,
Geruzija (svet starešin/starcev): razpravljali zakone.
Apela (vojaški/ljudski zbor): potrjevali/spremjali zakone, odločajo o vojni ali miru, volili člane efore.
ŠPARTANSKA VZGOJA:
Od 6. st. pr. Kr. je špartanska družba militarizirana (posledica občutka stalne ogroženosti).
Spartiati so v družbi predstavljali manjšino.
Brezpogojna poslušanost in obogljivost.
Nadzor nad vzgojo je imela država.
Kripteja (vojna helotom). -
PENELOPENEŠKA ZVEZA:
Sprva Šparta zelo osvajalna do sosednjih držav.
Začnejo utrjevati svoj položaj.
Ustanovitev Peneloponeške zveze s sedežom v Šparti.
Članice so bile samostojne, v času vojne so morale prispevati vojake.
FALANGA:
Nov način bojevanja .
Skupina težko oboroženih pešcev, v tesno stisnjeni bojni vrsti.
Razlogi za uvedbo: zelo napredovalna kovaška obrt, pocenilo se je orožje, več ga je na trgu.
Posledice: nižja cena orožja, nižji sloji postanejo z orožjem bolj pomembni. -
Atika: največji polis v osrednji Grčiji.
Akropola: nastala na ravnem griču.
Prebivalstvo: jonci.
Dejavnosti: kmetijstvo, trgovina (olje, keramika, vino...). -
UREDITEV V OBDOBJU ARISTOKRATSKE POLIS:
Do 7. st. pr. Kr. v Atenah vladal kralj potem aristokracija.
7. st. pr. Kr. : naloge in pristojnosti prevzamejo visoki državni uradniki-arhonti.
Arhonti: poveljevali vojski, potrjevali zakone, vodili verske običaje.
-po letu službovanja postali dosmrtni člani areopaga.
Težave otenske družbe: zadolženost kmetov, zakoni niso bili zapisani, nepravična delitev premoženja.
DRAKONT:
Arhont
Zbral in uredil zakone (zelo strogi-drakonski).
Sojenje mestnega sodišča. -
SOLON:
Ugled pridobil v vojni z Megaro.
6. st. pr. Kr.: izvoljen za arhonta.
Ob prihodu na oblast politična in ogromna kriza.
Reforme:
-odpustil dolgove kmetom,
-pospešil gospodarski razvoj,
-uvedel timokracijo.
TIMOKRACIJA:
Uvedel Solon.
V družbi se lahko povspevaš brez plemiškega rodu.
Delitev državljanov:
1. razred: najbogatejši-petstomernikarji (arhonti).
2. in 3. razred: konjeniki in vprežniki (bule).
4. razred: teti (eklezija/ljudski zbor). -
PEJZISTRAT:
Solon zapustil Atene za 10 let.
3 stranke: stranka iz ravnine, obale, gora.
Sredi 6. st. pr. Kr. s prevaro prišel na oblast-tiranija.
Reforme:
-obdržal Solonovo ustavo,
-za arhonte ivoljeni njegovi privženci,
-izdal kovance drahmane,
-razvijal trgovino. -
KLEJSTEN:
Umrl Pejzistrat, nasledila sta ga sinova.
Šparta in vplivne in bogate družine zrušile tiranijo.
Na oblast pride Klejsten.
Razdelitev na nove upravne enote:
-delitev na 10 fil (podeželski in obalni del).
-prisilila ljudi k sodelovanju (izenačila rodovne povezave).
=odpravljena Solonova delitev po premoženju (izenačeni državljani. -
OSTRAKIZEM:
Črepinjska sodba.
Preprečitev ponolno vzostaviti tiranije.
Glasovanje v ljudskem zboru.
Izglasovali potencialne tirane.
Izgnan za 10 let iz območja Aten.
Izglasovali politične nasprotnike (slabost). -
RAZLOGI ZA NASTANEK:
Razčlenjena in težko prehodna pokrajina.
Delitev na plemena.
Različno časovno obdobje nastanka.
Prepričanje, da je življenje v majhnih državicah boljše.
Pomembne stavbe: Agora, Stoja.
POMEN POLISA:
Državljani dobili pravico odločanja o javnih zadevah.
Pridobitev državljanstva.
Dolžnosti državljanov (vojaške obveznosti, zakoni).
Različne oblike vladarja: kraljevina, aristokracija, oligorhija, tiranija, demokracija. -
614 pr. Kr.: semitsko pleme Kaldejcev premaga asirsko oblast.
S Mezopotamije.
Kralj Nabukadnezar II.:
-nove zgradbe v Babilonu,
-539 pr. Kr. premagajo Perzijci. -
664 pr. Kr.: Asirci za kralja Egipta postavili kneza Siasa-začetek 26.dinastije (obdobje razcveta).
525 pr. Kr.: perzijski kralj Kambiz II. porazil egipčansko vojsko in osvojil Egipt-začetek 27.dinastija (perzijski kralj).
332 pr. Kr.; Aleksander Veliki osvojil Egipt brez boja.
323 pr. Kr.: po smrti Aleksandra zavladal v Egiptu poveljnik Ptolemaj.
-ptolemajska dinastija
Vladal do leta 30 pr. Kr. (zadnja vladarica Kleopatra), potem Egipt priključi Rimski imperij.
