-
Med prazgodovino so ljudje živeli kot lovci-nabiralci, nato so se začeli ukvarjati s kmetijstvom in se naselili v stalnih naselbinah. Med pomembnimi dogodki prazgodovine so razvoj orodij in orožja, kot so kamenjeke, sulice in lokostrelstvo, pa tudi razvoj umetnosti, verovanj in mitologije. primeri prazgodovinskih kultur vključujejo egipčanske, indijsko in kitajsko kulturo, Grčije in Rima.
Prazgodovina obsega 98% vse zgodovine https://www.youtube.com/watch?v=17rtcckpqqg -
Nastanek prvih civilizacij je povezan z razvojem kmetijstva in z naselitvijo ljudi v stalnih naselbinah. To je omogočilo razvoj specializacije dela, trgovine, pisanja in državnih ustanov. Med zgodnjimi civilizacijami so bile sumerska, egipčanska, kitajska, indijska in mezopotamska civilizacija, ki so se razvile okoli velikih rek (Nil, Evfrat, Tigris, Rumena, Modra reka, Ind) , kjer so bile razmere za kmetijstvo najbolj ugodne (namakalno poljedelstvo). Gradili so tudi ceste in piramide. -
Stari vek se deli na stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija. Na nastanek prvih držav je vplival zapleten namakalni sistem poljedelstva. V Egiptu je bila vsa zemlja državna last. Za gradnjo namakalnega sistema so skrbeli državni uradniki. Za red, mir in obrambo pa je skrbela vojska. Država je uvedla davke, zaradi česar se je razvila tudi pisava. Timetoast
-
Minojska civilizacija na Kreti je bila znanstveno in kulturno napredna ter uspešna v pomorstvu in trgovini z vzhodnimi mediteranskimi narodi. Razvila se je pisava. Na kopnem je med tem časom uspevala mikenska civilizacija, ki je bila znana po gradnji utrjenih palač in mest, izdelavi okrašenih keramičnih izdelkov in bogati mitologiji. Te civilizacije so s svojim znanjem, umetnostjo in kulturo močno vplivale na nadaljnji razvoj grške civilizacije.
-
Označuje ga pomanjkanje arheoloških najdb in pisnih zapisov ter upad populacije in gospodarstva. V tem času so se Grki preseljevali in ustanavljali kolonije po Sredozemlju, kar je spodbudilo trgovino in omogočilo razvoj nove kulture. Grška temna doba se je končala s postopnim vzponom polisov (grških mestnih držav), ki so postale kulturni, gospodarski in politični centri Grčije.
-
Polisi (mestne države) so predstavljale obliko organizacije družbe, ki so se osredotočili na skupno upravljanje mest in okoliških podeželskih območij. Polisi so bili politično, gospodarsko in kulturno središče. Za nastanek polisov so bile pomembne okoliščine, kot so kmetijske spremembe, razvoj trgovine, rast prebivalstva in potreba po obrambi pred sovražnimi plemeni. Med najpomembnejšimi polisi so bili Atene, Sparta, Korint, Tebe in Argos.
https://www.youtube.com/watch?v=s_oPzenKRAY -
označuje obdobje Grčije med 8. in 6. stoletjem pr. n. št. Vključuje razvoj grških mestnih držav, polis,( Atena, Šparta, Korint...), ki so se med seboj pogosto borili. Arhaična Grčija je bila tudi obdobje velikega kulturnega in umetniškega razcveta, ki je vključeval literaturo, filozofijo, arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo. Znane so legende o mitoloških junakih in bogovih, zlasti Homerjeva Iliada in Odiseja. Grki so izumili abecedo, razvili olimpijske igre in začeli oblikovati demokracijo.
-
Rim je nastal v 8. stoletju pr. n. št. po zgodbi o Romulu in Remu, ki ju je volkulja dojila. Arheološki dokazi kažejo, da je bilo območje Rima naseljeno že pred 14.000 leti. Mesto se je razvilo iz majhne vasi ob reki Tibera v osrčju osrednje Italije in postalo pomembno središče Etruščanov, ki so imeli vpliv na njegovo zgodnjo zgodovino. Rim se je kasneje razvil v pomembno mesto, ki je vladalo nad številnimi ozemlji v Sredozemlju, vključno z Grčijo, Egiptom in deli Afrike in Azije. -
Bila je oblika vladavine v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do vzpona cesarstva leta 27 pr. n. št. Bila je organizirana kot zvezna država, ki jo je sestavljalo več manjših mestnih držav. Republika je imela senat in dve konzula, ki sta služila kot najvišja oblast, ter državljanske skupščine, ki so odločale o pomembnih zadevah. V tem obdobju je bila vojska sestavljena iz prostovoljcev in je služila kot obramba in za širitev njenega ozemlja preko osvajanja sosednjih pokrajin.
-
Vrhunec grškega kulturnega, umetniškega in znanstvenega razvoja, predvsem v Atenah(Filozofski sistemi Sokrata, Platona in Aristotela, dramska dela Eschila, Sofokla in Evripida ter skulpture Fidije). V politiki je prevladovala demokracija, zlasti v Atenah, kjer so se razvile demokratične institucije, kot je ljudska skupščina. Klasična Grčija je bila tudi obdobje vojn med grškimi mestnimi državami, zlasti med Atenami in Špartanci v peloponeških vojnah.
-
Vojne so bile niz spopadov med grškimi mestnimi državami in perzijskim cesarstvom . Prva vojna se je začela z vstajo grških mest v Malii proti perzijskemu nadzoru, medtem ko so se nadaljnji spopadi začeli po persijski invaziji Grčije leta 492 pr. n. št. Med najpomembnejšimi bitkami so bitka pri Maratnu leta 490 pr. n. št., bitka pri Termopilih leta 480 pr. n. št., in bitka pri Salamini leta 480 pr. n. št. Končna grška zmaga je bila dosežena v bitki pri Platajah leta 479 pr. n. št.
-
Začelo se je po padcu rimskega cesarstva in trajalo do renesanse v 15. stoletju. Zanj je znano plemiško fevdalno gospodarstvo, krščanske cerkve in križarskih vojn, vojne med različnimi državami, kjer so se pogosto uporabljali vitezi in pehota, ter razvoj arhitekture in umetnosti, kot so romanske in gotske katedrale, rokopisi in umetnost čarovnic. Pomembni dogodki tega obdobja so tudi kuga, ustanovitev univerz, odkrivanje novega sveta in reformacija.
https://www.youtube.com/watch?v=jHhOV1vlpdE -
Bil je makedonski kralj, rojen leta 356 pr. n. št. in vladal od leta 336 do 323 pr. n. št. Po očetovi smrti je podedoval makedonski prestol in nadaljeval njegovo ekspanzijo, osvojil Perzijo, Egipt in vzhodni del sredozemskega sveta ter ustanovil eno največjih imperijev v zgodovini. Bil je tudi učenec Aristotela in veljal za vojaškega genija ter vizionarja. Po njegovi smrti je njegov imperij razpadel, a je pustil pomembno kulturno zapuščino. https://www.youtube.com/watch?v=Lgm7P6TWVaY
-
Helenizem je zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega do priključitve Egipta rimskemu imperiju. Razpad makedonskega imperija je povzročil razdrobljenost na več držav, ki so se nenehno spopadale. Grki so območja kolonizirali, kultura se je razširila do Indije. Umetnost in znanost sta napredovali, pojavili sta se stoicizem in epikurejstvo. Med pomembnimi znanstveniki sta bila matematik Evklid in vseved Arhimed.
-
Punske vojne (264 pr. n. št. - 146 pr. n. št.) so bile serija treh vojn med Rimsko republiko in Kartagino, v boju za nadzor nad Sredozemljem. Prva vojna se je začela zaradi spora glede Sicilije, druga zaradi kartaginskega generala Hannibala in njegovega napada na Rim, tretja pa je bila končni udarec za Kartagino in je povzročila njeno dokončno uničenje ter postavila Rim kot prevladujočo silo v Sredozemlju.
-
Grčija v rimski dobi (146 pr. n. št. - 1453 n. št.) je obdobje vladavine Rimske republike, Rimsko cesarstvo in Bizantinskega cesarstva. Rimska republika je z makedonskimi vojnami osvojila celinsko Grčijo, medtem ko je avgust po zmagi v bitki pri Akciju leta 31 pr. n. št. osvojil Aleksandrijo, zadnje helenistično mesto. Konstantin Veliki je Bizanc sprejel kot novo glavno mesto rimskega cesarstva leta 330. Bizantinsko cesarstvo je postalo grško govoreča država.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, vojaški poveljnik in pisatelj, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. in igral ključno vlogo v vzponu rimskega imperija ter bil kasneje umorjen zaradi političnih razlogov. https://www.youtube.com/watch?v=jyE59WhcGRU
-
Gaj Oktavijan August je bil rimski državnik in vojskovodja, ki je bil poslednji vladar rimske republike in prvi cesar rimskega imperija. Vlado je prevzel po smrti Julija Cezarja in uspel konsolidirati oblast ter razširiti meje imperija. Pod njegovim vodstvom je bil dosežen mir in stabilnost, znana pa je tudi njegova kulturna dediščina, ki je zaznamovala obdobje rimskega cesarstva.
https://www.youtube.com/watch?v=PpVaiKtrw2w -
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine, ki se je začelo s prevzemom oblasti Augustusa leta 27 pr. n. št. in trajalo do padca zahodnega cesarstva leta 476 n. št. Cesarstvo je bilo v času svojega obstoja ena največjih in najmočnejših držav v zgodovini, s številnimi vojaškimi osvajanji ter razvojem arhitekture, umetnosti, zakonodaje in gospodarstva. Med znanimi cesarji so bili Augustus, Trajan, Hadrijan in Konstantin Veliki.
-
Krščanstvo se je začelo v Judeji v 1. stoletju našega štetja, ko je Jezus Kristus začel poučevati o ljubezni, odpuščanju in duhovni notranjosti. Po njegovi smrti in trditvah njegovih učencev o njegovi vstajenju od mrtvih se je začela hitra rast krščanske skupnosti, ki je bila sprva preganjana, nato pa se je razširila po Rimskem imperiju. Krščanstvo je bilo sprva razumljeno kot ena od mnogih judovskih sekt, kasneje pa se je razvilo v samostojno veroizpoved z lastno hierarhijo in nauki. -
V tem obdobju se je cesarstvo razdelilo na dva dela - vzhodni in zahodni del - zaradi prevelikega obsega in upravne kompleksnosti. Zahodni del je obsegal ozemlje od Italije do Španije, medtem ko je vzhodni del obsegal ozemlje vzhodno od Italije, vključno z Grčijo, Anatolijo, Sirijo in Egiptom. S tem se je začela različna pot območij in različnih držav, ki so se nekoč nahajale pod enotno oblastjo Rimskega imperija. Kasneje so se ti dve deli še dodatno razvila v ločeni državi. -
Konstantin Veliki je leta 330 ustanovil novo prestolnico, Konstantinopel, ki je postala eno najpomembnejših središč kulturne, gospodarske in verske moči. Bizantinsko cesarstvo je kljub številnim zunanjim in notranjim izzivom vzdržalo več stoletij, saj je bilo gospodarsko, vojaško in politično organizirano. Njegova kulturna zapuščina vključuje zgodnjo krščansko umetnost, bizantinsko arhitekturo in močan vpliv na pravoslavno krščanstvo.
-
Rimski cesar Teodozij I. izdal edikt, s katerim je krščanstvo postalo uradna državna vera v Rimskem cesarstvu. Pomenilo je, da je bilo krščanstvo priznano kot edina dovoljena vera in so se druge vere postopoma prepovedovale. Edikt je bil izdan kot odgovor na potrebo po enotnosti v cesarstvu in utrjevanju oblasti, saj je bilo krščanstvo že tedaj zelo vplivna religija v Rimskem cesarstvu. Po tej odločitvi so krščanske cerkve postale zelo vplivne institucije v državi in so imele pomembno vlogo. -
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil posledica dolgotrajnih notranjih in zunanjih političnih težav, vključno z razkrojem družbenega reda, povečevanjem dolgov in upadanje vojaške moči ter upadom gospodarstva in demografije. Čeprav se je rimska kultura ohranila v zahodni Evropi, je ta dogodek za vedno spremenil zgodovino in kulturni razvoj Evrope -
Justinijan I je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565. Velja za enega najvplivnejših in najuspešnejših vladarjev Bizanca. Med svojim vladanjem je izvedel ambiciozen program gradbenih projektov, pravnih reform in vojaških kampanj z namenom obnoviti rimsko cesarstvo. Med njegovimi najpomembnejšimi dosežki sta izgradnja Hagie Sofije.
-
Leta 622 je označevalo začetek islama in zgodovinski dogodek znan kot Hidžra, ko se je prerok Mohamed preselil iz Mekke v Medina, kjer je postalo islamsko središče. To je bilo posledica nasprotovanja Mohamedovih naukov s strani meščanske elite v Meki. Po prihodu v Medino se je Mohamed zavezal združiti tamkajšnje skupnosti in postati njihov vodja. -
Karantanija je bila slovanska kneževina v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v 7. stoletju in obstajala do konca 9. stoletja. Kljub izgubi samostojnosti je ostala pomembna kot plemenska vojvodina. Karantanska etnična identiteta se je razširila po vzhodnoalpskem področju, a se je v 10. stoletju začela razkrajati. Na podlagi Karantanije se je oblikovala vojvodina Koroška v drugi polovici 10. stoletja.
https://www.youtube.com/watch?v=Sot6LYkLK3g -
Rekonkvista je bil proces, s katerim so Španci od muslimanskih Berberov in Maurcev ponovno osvojili ozemlje Iberskega polotoka.
-
Karla Velikega so kronali za rimskega cesarja, kar je pomenilo združitev Zahodne in Vzhodne rimske cesarstva in močno vplivalo na razvoj zahodnoevropske kulture. -
Velika shizma je bila razkol med Vzhodno in Zahodno krščansko cerkvijo, ki se je zgodil leta 1054 zaradi teoloških in kulturnih razlik.
-
1095-1272 - Križarske vojne so bile vrsta vojaških ekspedicij krščanske Evrope v Sveti deželi, ki so trajale od leta 1095 do 1272. Njihov cilj je bil osvoboditi Sveto deželo iz rok muslimanskih vladarjev.
Med pomembnejše sodijo:
-Prva križarska vojna (1096-1099) prva velika krščanska vojska, ki je odšla na križarski pohod v Sveti deželi in osvojila Jeruzalem.
-Četrta križarska vojna (1202-1204) vojaki so se uprli poveljnikom in, so osvojili Konstantinopel, glavno mesto Bizantinskega cesarstva. -
Humanizem in renesansa sta bila kulturna in intelektualna gibanja v Evropi med 14. in 17. stoletjem, ki sta se osredotočala na razvoj humanističnih in umetniških idej. To je prineslo obsežne spremembe na področju literature, umetnosti, arhitekture, filozofije in znanosti, ter izboljšalo izobraževanje in kritično razmišljanje.
-
Celjski grofje so bili plemiška rodbina, ki je vladala na območju današnje Slovenije od leta 1322 do leta 1456. Postali so najvplivnejša plemiška rodbina v Srednji Evropi, ki je razvijala trgovino, gradila gradove in podpirala umetnost in kulturo. Njihova pomembna središča so bila grad Celje, ki je postal kulturno in politično središče. Grofje so se zaradi svojega vpliva in pohlepa zapletli v spopade z drugimi plemiškimi rodovomi in nazadnje izgubili svoj vpliv.
-
Epidemija kuge je bila huda nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis. Bolezen se je razširila po vsej Evropi v 14. stoletju in povzročila veliko smrti. Glavni način širjenja kuge je bil preko bolh na podganah, ki so živele v bližini ljudi.
Epidemija kuge je prizadela milijone ljudi po vsej Evropi in vplivala na gospodarsko, družbeno in kulturno življenje.
https://www.youtube.com/watch?v=ZjsThqXMj-I -
Turški vpadi so se zgodili med letoma 1408 in 1593 in so bili posledica osmanskega osvajanja Balkanskega polotoka. Turške vojske so napadale in osvajale različne dele srednje in južne Evrope ter povzročale veliko uničenja in trpljenja prebivalstva. Med najpomembnejšimi spopadi so bitka pri Sisku leta 1593 in bitka pri Mohaču leta 1526, ki je privedla do uničenja Kraljevine Ogrske. Turški vpadi so se nadaljevali do 18. stoletja, ko je Osmansko cesarstvo oslabilo in so ga začeli osvajati drugi.
-
Izum tiskarskega stroja v Evropi je bil ključen za širjenje znanja, idej in kultur po vsem svetu. Nemški izumitelj Johannes Gutenberg je leta 1450 izumil tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami, kar je omogočilo hitrejše in cenejše tiskanje knjig ter povečanje njihove dostopnosti.
https://www.youtube.com/watch?v=muuJGoIewq4 -
Turško zavzetje Konstantinopla je predstavljalo konec Bizantinskega cesarstva in začetek Osmanskega cesarstva ter imelo velik vpliv na zgodovino Evrope in Bližnjega vzhoda. -
Obdobje kmečkih uporov, ki so bili posledica ekonomske in socialne stiske kmetov ter njihovega nasprotovanja fevdalnemu redu. Med najbolj znanimi upori so Pekrski upor leta 1573, Koroški kmečki upor leta 1598 in Vrhovski upor leta 1707.
-
Leta 1492 je italijanski pomorščak Krištof Kolumb priplul na novo celino, ki jo je takrat imenoval "Indije". Kolumbovo odkritje Amerike je predstavljalo pomembno prelomnico v zgodovini sveta, saj je omogočilo povezovanje Evrope, Afrike in Amerike ter prenos blaga, idej in kultur med njimi. -
Novi vek je obdobje zgodovine, ki se je začelo po padcu rimskega cesarstva v 5. stoletju in se je končalo v 18. stoletju s preporodom. Značilno je začetek raziskovanja in odkrivanja novih svetov, širjenje evropskih kolonij v Ameriko, Afriko in Azijo, reformacija, verske vojne, znanstveni in tehnološki napredek ter razvoj absolutnih monarhij. Pomembni dogodki v tem obdobju so tudi renesansa, razsvetljenstvo, francoska revolucija in industrijska revolucija.
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki je vodilo do razcepa krščanske cerkve in ustanovitve protestantskih cerkva. Nemški teolog Martin Luther je leta 1517 objavil svoje 95 tez, v katerih je kritiziral rimskega papeža in zahteval spremembe v cerkvi. Reformacija je sprožila velike družbene, politične in kulturne spremembe po vsej Evropi.
https://www.youtube.com/watch?v=IOjki33L9fg -
V Ljubljani je izšla prva slovenska tiskana knjiga, Katekizem in Abecednik, ki ga je izdal protestantski reformator Primož Trubar. Ta dogodek velja za začetek slovenskega književnega jezika. -
Augsburški verski mir je bil sporazum med katoliškim in protestantskim delom nemškega cesarstva, sklenjen leta 1555. S sporazumom so priznali, da imajo vsa nemška kneževstva pravico izbire svoje veroizpovedi, kar je pomenilo konec verskih vojn in zmanjšanje verskih napetosti v nemških deželah. -
Slovnica je izšla leta 1584, njen avtor pa je protestantski duhovnik Primož Trubar. Knjiga je predstavljala prvo sistematično urejen priročnik za učenje slovenskega jezika. Njeni pravopisni in slovnični standardi so bili začetna točka za razvoj slovenskega knjižnega jezika.
Leta 1584 je Trubar izdal tudi prvi prevod Svetega pisma v slovenščino, ki ga je naslovil Katekizem, ali krati nauk krščanske vere -
Vladavina Ludvika XIV., ki je bil francoski kralj in zagovornik absolutizma. V času svoje vladavine je uvedel centralizirano oblast, okrepil vojsko in gospodarstvo ter vodil številne vojne, vključno s tridesetletno vojno. Ludvik XIV. je zaslovel predvsem po svoji trditvi "Država sem jaz", ki je izražala njegovo prepričanje o absolutni oblasti kralja.
-
Je ki je poudarjalo znanost, razum in svobodo kot orodja za napredek družbe. V tem času so filozofi kot Voltaire, Montesquieu in Rousseau kritizirali absolutistične vlade in versko dogmatiko ter zagovarjali ideje o človekovih pravicah, družbeni enakosti in demokraciji. Razsvetljenci so poudarjali pomembnost izobraževanja in kritičnega razmišljanja ter prispevali k napredku na področjih, kot so umetnost, znanost, tehnologija in ekonomija.
https://www.youtube.com/watch?v=BUDqXLXP3m0 -
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska cesarica in vladarica Habsburške monarhije od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Med svojo vladavino je uvedla številne reforme na področju vojske, gospodarstva, izobraževanja in prava ter se bojevala proti pruskemu kralju Frideriku II. Slovi tudi kot zagovornica katoliške cerkve in je uvedla reforme za izboljšanje verskega življenja ter zmanjšala vpliv protestantizma v Avstriji. Imela je 16 otrok.
https://www.youtube.com/watch?v=3fwubghHzVM -
Prva industrijska revolucija je bila obdobje tehnoloških sprememb v Združenem kraljestvu, v katerem so se tradicionalne obrti preoblikovale v industrijsko proizvodnjo. Vodilne panoge so bile tekstilna, železarska in premogovniška industrija.
-
1769–5. 5. 1821: Napoleon Bonaparte, francoski general in politik, ki je vodil Francijo skozi vojne do 1815. Vplival je na politični in kulturni razvoj Evrope.
-
Nastanek se je zgodil ko so bila sprejeta Deklaracija neodvisnosti. Ta je razglasila ločitev 13 britanskih kolonij od britanske krone in ustanovitev ZDA kot samostojne države. Pobuda se je začela zaradi naraščajočega nezadovoljstva s britansko vladavino, kot je bila na primer uvedba taks in omejevanje trgovine. Po podpisu Deklaracije neodvisnosti je bila ustanovljena nova vlada in sprejeta nova ustava. S tem se je začela obdobje rasti in razvoja ZDA.
https://www.youtube.com/watch?v=VWYMzPtqQ4Q -
Francoska revolucija je bila obdobje političnih in družbenih sprememb v Franciji, ki se je začelo z zasedbo Bastilje in končalo s prihodom Napoleona na oblast. Spremembe so vključevale odpravo absolutne monarhije, uvedbo demokratičnih načel in pravic državljanov, ter spremembe v gospodarstvu in družbi.
-
Ilirske province, območje med Jadranom, Alpami in Karavankami, ki ga je Napoleon osvojil in pod svojo oblastjo združil večinoma slovenske dežele ter del Hrvaške in Furlanije.
-
Nanaša se na politični sistem, ki ga je vladal kancler Klemens von Metternich v obdobju med letoma 1815 in 1848. Namen sistema je bil ohraniti avtoritarno vladavino habsburške monarhije in preprečiti razvoj demokracije in liberalizma. Metternich je uporabljal cenzuro, tajne policijske metode in preganjanje nasprotnikov, da bi ohranil nadzor nad monarhijo. Sistem je bil podprt s Svetim zavezništvom, ki je bilo oblikovano po napoleonskih vojnah in ki so ga sestavljale evropske monarhije.
-
Kongres Svete Alianse v Ljubljani leta 1821 je bil srečanje voditeljev evropskih držav, ki so se zbrali za zagotavljanje politične stabilnosti in ohranjanje statusa v Evropi po Napoleonovih osvajalskih vojnah. Na kongresu so sprejeli odločitve o okrepitvi monarhij in omejevanju demokratičnih gibanj. Slovenija je na kongresu igrala pomembno vlogo kot središče političnega in kulturnega razvoja južnoslovanskih narodov v avstrijskem cesarstvu. -
Bil je avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Vodil je državo skozi obdobja revolucije in modernizacije ter se soočil s številnimi izzivi, kot so nacionalna gibanja, Pruska in končno prva svetovna vojna.
-
V tem času je prišlo do poskusov združevanja in uveljavljanja nacionalnih idej. V Sloveniji so se pojavile ideje o združevanju v eno državo in uveljavljanju slovenskega jezika ter kulture. Na Slovenskem so nastopili slovenski politiki, ki so se zavzemali za narodno osvoboditev in ustanovitev združene Slovenije. Leta 1848 so na Dunaju zahtevali tudi ustavne reforme in več političnih svoboščin.. -
Zaznamovalo ga je vladanje ministra Alexandra von Bacha, ki je izvajal politiko centralizacije in germanizacije ter poskušal ohraniti avstrijsko cesarstvo. Uvedel je strogo cenzuro, omejil pravice slovanskih narodov in omejil samoupravo avtonomnih pokrajin. To je sprožilo val nasprotovanj in uporov po celi državi, vključno z revolucijo v Milanu leta 1848 in boji v Madžarski leta 1849. Absolutistična politika Bacha je pripomogla k izbruhu drugega italijanskega osvobodilnega boja leta 1859.
-
Druga industrijska revolucija se je začela v ZDA in Evropi ter je bila zaznamovana s tehnološkim napredkom, vključno s proizvodnjo jekla, razvojem železniškega in telefonskega omrežja, ter izumom notranjega zgorevanja motorja in električne energije.
-
Nastane ko so se različne dežele italijanskega polotoka združile v eno državo pod vodstvom piemontskega kralja Viktorja Emanuela II. Z združitvijo so želeli doseči politično enotnost in osvoboditev od tujega vladarja, predvsem Avstrijcev, ki so imeli še vedno velik vpliv v Italiji. Združitev je bila posledica dolgotrajnega boja za enotno Italijo, ki ga je vodil Giuseppe Garibaldi s svojo vojsko Rdečih srajc. Kraljevina Italija se je v naslednjih letih še širila na račun osvajanja drugih dežel. -
Vojna med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Konfederacijo (južne zvezne države), ki se je borila za ohranitev suženjstva. Vojna se je končala s porazom Konfederacije in ukinitev suženjstva v ZDA.
-
Nastanek Avstro-Ogrske je bil posledica avstrijsko-ogrsko izglede, ki so sledili avstrijski zmagi v vojni proti Italiji leta 1866. Novo nastala država je bila dualna monarhija, ki je vključevala Avstrijo in Ogrsko ter druge manjše avstrijske kraljevine. Avstrijski cesar Franc Jožef I. je postal tudi avstro-ogrski cesar, vendar je bila država sestavljena iz dveh ločenih entitet z različnimi jeziki in kulturami.
https://www.youtube.com/watch?v=LM7Gj9UxRTk -
Nastanek Nemškega cesarstva se je zgodil leta 1871, ko je bila v Versaillesu razglašena njegova ustanovitev. Prvi cesar je postal pruski kralj Wilhelm I., vladar novega enotnega nemškega cesarstva, ki je združevalo večino tedanjih nemških držav. Nastanek Nemškega cesarstva je bil pomemben mejnik v nemški zgodovini in je predstavljal konec dolgega procesa enotnosti in povezovanja različnih nemških držav v eno politično tvorbo. -
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in kulturni delavec. Rojen je bil 29. marca 1874, medtem ko je umrl 26. julija 1934. Bil je pomemben lik slovenske zgodovine, zaslovel pa je z obrambo Maribora in severovzhodne Slovenije pred napadom nemških enot med drugo svetovno vojno. Maister je postal simbol slovenskega upora in pogumne obrambe narodnih interesov.
-
Na ta dan je Gavrilo Princip, član srbske nacionalistične skupine Mlada Bosna, v Sarajevu ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo, kar je sprožilo verigo dogodkov, ki so pripeljali do začetka prve svetovne vojne. -
Prva svetovna vojna se je začela julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji, in se končala novembra 1918 s podpisom premirja. V tem obdobju so se na bojiščih po vsem svetu spopadle sile Centralnih sil (Avstro-Ogrska, Nemčija in Otomansko cesarstvo) proti silam Antante (Francija, Velika Britanija in Rusija).
https://www.youtube.com/watch?v=A6LCt-YxoG4&t=4s -
Soška fronta je bila del prve svetovne vojne, ki se je odvijala na italijansko-avstrijski meji. Trajala je od maja 1915 do novembra 1917 in je bila ena najbolj krvavih in uničujočih bitk na bojiščih prve svetovne vojne. Na tej fronti so se borile italijanske sile proti avstro-ogrskim in nemškim silam.
https://www.youtube.com/watch?v=LMWzUCPKXpc -
Revolucija je bila serija političnih in družbenih dogodkov v Rusiji leta 1917, ki so privedli do padca ruske monarhije in vzpostavitve socialistične vlade. Prva faza revolucije se je začela februarja 1917 z odstavitvijo carja Nikolaja II. in ustanovitvijo začasne vlade. V drugi fazi, oktobra 1917, pa je boljševiška stranka pod vodstvom Vladimirja Lenina izvedla oboroženi prevzem oblasti in ustanovila prvo socialistično državo na svetu, Sovjetsko zvezo.
https://www.youtube.com/watch?v=WfSq0MitdNE -
Sedanjost je obdobje, v katerem trenutno živimo. Zaznamuje ga hitra tehnološka in družbena sprememba, globalizacija, ozaveščenost o pomembnosti ohranjanja okolja, povečanje prebivalstva in migracije. Med pomembnimi izzivi sodobnega sveta so pandemija, politični konflikti, ekonomska neenakost in socialne nepravičnosti. Na pozitivni strani pa se pojavljajo tudi naraščajoča kakovost življenja, dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva, enakost spolov in prizadevanje za trajnostni razvoj.
-
Kraljevina SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena 1. decembra 1918 kot naslednica Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Po koncu druge svetovne vojne se je preimenovala v Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo. Jugoslavija je bila zvezna država, ki je združevala različne narode in pokrajine ter je obstajala vse do leta 1992.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena na podlagi združitve ozemlja Avstro-Ogrske monarhije s slovanskimi narodi. Ustanovitev je bila posledica razpada Avstro-Ogrske in je imela za cilj ustvariti skupno državo za južne Slovane. Država je trajala le nekaj mesecev, saj so se kasneje vključili tudi drugi narodi in je nastala Kraljevina SHS, kasneje pa Jugoslavija. -
Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki se je odvijala med letoma 1919 in 1920 v Parizu. Na njej so se zbrali predstavniki zmagovalnih držav prve svetovne vojne in sprejeli mirovne sporazume, s katerimi so uradno zaključili prvo svetovno vojno
-
Zlata dvajseta leta se nanašajo na obdobje med letoma 1920 in 1929 v Združenih državah Amerike in drugih industrializiranih državah, ko je bilo gospodarstvo močno, kultura pa inovativna in raznolika. V tem obdobju so se pojavile številne kulturne ikone, kot so jazz glasba, kinematografija in šport.
-
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, sklenjena 4. junija 1920 v Trianonu med zmagovalci prve svetovne vojne in poraženo Madžarsko. Pogodba je določila nove meje med državami in močno prizadela Madžarsko. V zvezi s Prekmurjem je določila, da večji del Prekmurja preide pod oblast Kraljevine SHS (kasneje Jugoslavije), medtem ko je manjši del ostal pri Madžarski. -
Oktober 1920 je bil datum, ko je potekal plebiscit na Koroškem, ki je določil priključitev večine koroških Slovencev k Avstriji. Plebiscit je bil demokratičen -
Stalinizem je bil politični sistem, ki je vladal v Sovjetski zvezi med letoma 1922 in 1952. Pod vodstvom Josifa Stalina se je sovjetska stranka zavzemala za totalitarno oblast, kolektivizacijo kmetijstva, industrializacijo države in širjenje komunistične ideologije po svetu.
-
Fašizem je bil avtoritarni politični sistem, ki se je pojavil v Italiji v dvajsetih letih 20. stoletja. Pod vodstvom Benita Mussolinija se je fašistična stranka zavzemala za totalitarno oblast, militarizem, nacionalizem in revanšizem. Fašizem je v Italiji trajal od leta 1922, ko je Mussolini prevzel oblast, do leta 1943, ko se je italijanska vlada predala zaveznikom v drugi svetovni vojni.
-
Velika gospodarska kriza se je začela leta 1929 z zlomom borznih trgov na Wall Streetu v Združenih državah Amerike. Kriza se je hitro razširila po vsem svetu in povzročila izjemno visoko brezposelnost, revščino in splošno gospodarsko stagnacijo. -
Nacizem je bil politični sistem, ki je vladal v Nemčiji med letoma 1933 in 1945. Pod vodstvom Adolfa Hitlerja se je nacistična stranka zavzemala za totalitarno oblast, rasizem, militarizem in širjenje nacistične ideologije po svetu. V tem obdobju je Nemčija izvedla tudi številne vojaške pohode in genocid nad evropskimi manjšinami, predvsem nad Judi.
https://www.youtube.com/watch?v=hiQc2jaUBJk -
Španska državljanska vojna se je odvijala od leta 1936 do 1939 med republikanskimi silami in nacionalističnimi enotami, ki jih je vodil general Franco. Vojna se je začela z uporom proti vladi in napetostmi med levo usmerjenimi in desničarskimi skupinami, končala pa se je z zmago nacionalistov. V vojni so sodelovali tudi tuji prostovoljci, med katerimi so bili tudi slovenski borci. Španska državljanska vojna je bila eden od pomembnejših dogodkov v 20. stoletju.
-
Druga svetovna vojna je bil globalni konflikt med zavezniškimi silami ter osiromašenimi silami. Vojna se je začela z napadom Nemčije na Poljsko leta 1939. V naslednjih letih so se spopadi razširili na Evropo, Azijo, Afriko in Pacifik. Vojna je bila zaznamovana z grozotami holokavsta, množičnimi bombardiranjem mest, bitkami in okupacijo držav. Konflikt se je končal 3. septembra 1945 z japonsko po ameriškem jedrskem napadu na Hirošimo in Nagasaki.
https://www.youtube.com/watchv=AUXIuYHFgBE&t=305s -
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad sil Osi (najprej Nemčije, Italije, Bolgarije in kasneje še drugih), ki se je zgodil 6. aprila 1941. Napad je povzročil hitro zlom Kraljevine Jugoslavije, saj je bila njena vojska premalo pripravljena na obrambo. Po napadu so bile okupirane različne regije Jugoslavije in vzpostavljene okupacijske oblasti. -
Jugoslavija je bila zveza socialističnih republik v jugovzhodni Evropi, ustanovljena leta 1945. Vključevala je šest republik: Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Makedonijo. Pod vodstvom Josipa Broza Tita je Jugoslavija sledila samoupravnemu socializmu, vzpostavila nevtralnost med vzhodom in zahodom ter se odcepila od Sovjetske zveze.
-
oktobra 1945 je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov (OZN). OZN je mednarodna organizacija, ki si prizadeva za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ter spodbuja sodelovanje med državami. OZN se ukvarja z reševanjem mednarodnih sporov, človekovimi pravicami, razvojem, humanitarnimi zadevami in drugimi globalnimi vprašanji.
https://www.youtube.com/watch?v=x99s_qDY8KQ -
Hladna vojna (1947-1991) je bilo obdobje političnih in vojaških napetosti med ZDA in ZSSR. Zaznamovala sta jo ideološki konflikt kapitalizma in komunizma ter tekmo v oborožitvi. Bila je oboroženi mir, kjer so se konflikti odvijali prek vpliva, propagande in regionalnih konfliktov. Hladna vojna je imela globalne posledice, oblikovala je politično-kulturni razkorak v svetu in vplivala na mednarodne odnose. Končala se je z razpadom Sovjetske zveze leta 1991.
-
Korejska vojna je oboroženi konflikt, ki je trajal med leti 1950 in 1953. Vojna je izbruhnila med Demokratično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja), ki je bila podprta s strani Kitajske in Sovjetske zveze, ter Republiko Korejo (Južna Koreja), ki je prejela podporo Združenih narodov, predvsem ZDA. Konflikt se je končal s premirjem, ki je vzpostavilo delitev Korejskega polotoka na Severno in Južno Korejo.
https://www.youtube.com/watch?v=gIZDrUiAlRs -
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila ustanovljena leta 1951. Cilj skupnosti je bil vzpostaviti skupno upravljanje premoga in jekla med šestimi državami: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Nemčijo. Skupnost je bila prvi korak k oblikovanju evropskega gospodarskega povezovanja. -
oktobra 1954 je bil podpisan Londonski memorandum, ki je priznal neodvisnost Avstrije. Memorandum je bil sklenjen med Avstrijo in štirimi zavezniškimi silami (ZDA, ZSSR, Združeno kraljestvo in Francija) po drugi svetovni vojni. Z njim je bila uradno končana okupacija Avstrije, ki je postala suverena in neodvisna država. -
Gibanje neuvrščenih je bilo politično gibanje, ustanovljeno leta 1955, ki je združevalo države, ki niso bile članice NATO ali Varšavskega pakta. Gibanje je izražalo željo po neodvisnosti, suverenosti in nevmešavanju tretjih držav v mednarodne konflikte. Cilji gibanja so bili ohranjanje miru, razvoj in izgradnja tretjega sveta. -
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 kot nadaljevanje ESKPJ. EGS je vključevala iste šest držav in je imela širši cilj vzpostaviti skupen evropski trg ter spodbujati gospodarsko povezovanje. EGS je kasneje postala osnovna institucija Evropske unije. -
Kubanska kriza je bila zaostritev mednarodnih napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo v letu 1962. Kriza je nastala, ko so Sovjeti namestili jedrske rakete na Kubi, kar je povzročilo hudo vojaško in politično napetost med obema supersilama. Kriza je bila rešena po pogajanjih med predsednikoma Kennedyjem in Hruščovom, pri čemer so ZDA umaknile svoje jedrske rakete iz Turčije, Sovjeti pa iz Kube -
Vietnamska vojna je bil obsežen spopad med Severnim Vietnamom (podprtim s komunistično Kitajsko in Sovjetsko zvezo) ter Južnim Vietnamom (podprtim s strani ZDA in drugih zaveznic). Vojna je trajala med leti 1965 in 1973 ter je vključevala tudi sosednje države, kot so Laos in Kambodža. Konflikt se je končal s pariškim mirovnim sporazumom leta 1973.
-
julija 1969 je ameriška vesoljska misija Apollo 11 dosegla vrhunec s pristankom astronavtov Neila Armstronga in Edwina Aldrina na površini Lune. Neil Armstrong je postal prvi človek, ki je stopil na Luno, in je izrekel slavne besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." Ta dosežek je pomenil vrhunec vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo ter je prispeval k pomembnim znanstvenim odkritjem in raziskovanju vesolja. -
Aprila 1986 je prišlo do katastrofalne jedrske nesreče v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki (danes Ukrajina). Eksplozija reaktorja 4 je povzročila izpust radioaktivnih snovi v atmosfero, kar je imelo katastrofalne posledice za okolje in zdravje ljudi v regiji. Nesreča v Černobilu velja za eno najhujših jedrskih nesreč v zgodovini in je imela dolgoročne posledice za varnost jedrskih elektrarn in javno zavedanje o tveganjih jedrske energije. -
Julija 1990 je bila v Sloveniji sprejeta Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije. Deklaracija je poudarila suverenost Slovenije kot samostojne politične enote z lastno ustavo, zakoni in institucijami. To je bil ključen korak proti osamosvojitvi Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije ter je postavil temelje za kasnejši proces osamosvajanja in ustanovitev neodvisne Republike Slovenije. -
Aprila 1990 so bile v večini držav vzhodne Evrope, ki so bile takrat pod komunističnim režimom, izvedene prve večstrankarske volitve. Te volitve so pomenile prelomno točko v demokratizaciji teh držav in so omogočile vzpon novih političnih strank in pluralizem v političnem sistemu. Večstrankarske volitve so bile pomemben korak k politični svobodi in prehodu od avtoritarnih režimov k demokraciji. -
Na plebiscitu so volivci odločali o tem, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Sodelovanje na plebiscitu je bilo izjemno visoko, več kot 88% volivcev udeležilo glasovanja. Rezultati so bili jasni, saj je več kot 95% glasovalcev podprlo osamosvojitev Slovenije. Po plebiscitu je sledil proces osamosvajanja in 25. junija 1991 je Slovenija razglasila svojo neodvisnost. -
V obdobju med letoma 1991 in 1999 je Slovenija izvedla proces denacionalizacije in privatizacije. Denacionalizacija je pomenila vrnitev premoženja, ki je bilo odvzeto v času socialističnega sistema, prvotnim lastnikom ali njihovim naslednikom. Privatizacija pa je vključevala prodajo državnega premoženja in prehod iz družbenega lastništva v zasebno lastništvo. Ta procesa sta bila ključna za prehod Slovenije v tržno gospodarstvo in vzpostavitev novega ekonomskega sistema.
-
junija 1991 je bil v slovenskem parlamentu sprejet ustavni amandma, s katerim je bila razglašena samostojnost Republike Slovenije. Ta pomemben korak je pomenil formalno ločitev Slovenije od preostale nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije in ustanovitev samostojne države. -
Neposredno po razglasitvi samostojnosti je prišlo do oboroženega spopada med slovenskimi obrambnimi silami in Jugoslovansko ljudsko armado. Ta obdobje, ki je trajalo od 27. junija do 3. julija 1991, se imenuje Vojna za Slovenijo. Slovenske sile so uspešno obranile svojo samostojnost in vojaško zmagale, kar je prispevalo k mednarodnemu priznanju Slovenije kot neodvisne države.
-
decembra 1991 je bil v slovenskem parlamentu sprejet akt o samostojnosti in ustavnem zakonu, s čimer je bila sprejeta nova slovenska ustava. Ustava je postavila temelje za politični, gospodarski in družbeni razvoj Slovenije kot samostojne in demokratične države. Sprejetje ustave je poudarilo Slovenijo kot pravno in ustavno urejeno državo ter določilo temeljne pravice in svoboščine državljanov. -
Evropska unija (EU) je medvladna politična in gospodarska organizacija, ustanovljena leta 1992 na podlagi Maastrichtske pogodbe. EU je nadaljevanje EGS in je vključevala več držav članic. Cilj EU je spodbujanje miru, stabilnosti, gospodarskega razvoja ter sodelovanje med državami članicami v različnih področjih, vključno s politiko, trgovino, varnostjo in okoljem. -
Slovenija se je 29. marca 2004 pridružila Severnoatlantski zvezi (NATO). Vključitev v NATO je pomenila pomemben korak za Slovenijo v smislu krepitev varnosti, sodelovanja z zaveznicami ter povezovanja z mednarodno skupnostjo. -
maja 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije (EU). To je bil zgodovinski trenutek, saj se je Slovenija pridružila evropski skupnosti držav z namenom spodbujanja gospodarskega in političnega sodelovanja, krepitev demokracije ter zagotavljanje miru in stabilnosti na celinskem nivoju.
-
januarja 2007 je Slovenija uvedla evro kot uradno valuto, s čimer se je pridružila euroobmočju. To je omogočilo lažje izvajanje trgovinskih in finančnih transakcij ter krepitev gospodarske stabilnosti in integracije s preostalimi državami v euroobmočju. -
Med leti 2008 in 2013 je Slovenijo prizadela globalna gospodarska kriza, ki je močno vplivala na nacionalno gospodarstvo. Številna podjetja so se soočala s finančnimi težavami, brezposelnost se je povečala, in javne finance so se znašle pod pritiskom. V tem obdobju je Slovenija izvajala reforme za okrevanje in stabilizacijo gospodarstva.
-
Marca 2020 se je Slovenija, tako kot številne druge države po svetu, soočila z epidemijo COVID-19. Svetovna pandemija koronavirusa je imela resne posledice na zdravje prebivalcev, gospodarstvo in družbeno življenje. Slovenija je sprejela številne ukrepe za zajezitev širjenja virusa, vključno z omejitvami gibanja, zaprtjem šol in podjetij ter uvedbo zaščitnih ukrepov. Epidemija je imela dolgoročne učinke na vse vidike družbe in je zahtevala prilagajanje na novo realnost.
