-
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98% vse zgodovine.
(https://www.youtube.com/watch?v=j_EgB6HSTtw) -
Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se v sredini 4. tisočletja pr. Kr./ pr. n. š. razvile v južnem delu Mezopotamije (na jugu današnjega Iraka), v osrednji in južni Turčiji ter Egiptu. Kljub gorovjem so jih povezovali trgovski stiki, ki so omogočali prenos idej in znanja. Nastanek prvih civilizacij je bil povezan z naravnimi in gospodarskimi dejavniki.
Prve civilizacije so nastale ob rekah in na območjih, primernih za kmetijstvo. -
Od nastanka do vzpona prvih
civilizacii, za katere je bilo znacilno,
da so imela mesta, bila so vodena iz
sredisca, pojavili so se razlicni poklici,
razvile so se pisave in zacel se je razvoj
tehnologije. Cas prvih civilizacii, kot so
bile egipcanska, babilonska ter kasneie
starogrika, rimska in druge.
(https://www.youtube.com/watch?v=DEtrBkrP0yk) -
Predhomerska doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo okoli leta 2200 pr. n. št. in trajalo do približno 1120 pr. n. št. V tem obdobju so se oblikovale prve grške civilizacije, kot so minojska na Kreti in mikenska na Peloponezu. Te civilizaciji so bile znane po svoji umetnosti, arhitekturi, trgovini in morskih plovbah.
-
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba, je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije od 1120 pr. n. št. do 776 pr. n. št. Arheološki dokazi kažejo zelo razširjen propad bronastodobne civilizacije v vzhodnem sredozemskem svetu na začetku obdobja, saj so bile velike mikenske palače in mesta uničeni ali zapuščeni. Približno takrat je bila hetitska civilizacija resno motena in mesta od Troje do Gaze so bila uničena.
-
Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Značilno je, da je poleg mesta obsegala tudi podeželje. Imele so okoli 10.000 prebivalcev in merile do 100 km² . Središče polisa je bil trg ali agora. Prvi polisi so nastajali v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Lahko so nastali z združevanjem več vasi ali pa ob vzpetinah. Najpomembnejši polisi so bili: Atene, Antična Šparta, Antični Korint, Tebe, Argos in Milet. -
Arhaična Grčija je zgodovinski obdobje v Grčiji, ki se je začelo okoli leta 800 pr. n. št. in trajalo do začetka 5. stoletja pr. n. št. To obdobje je zaznamovalo razcvet grške kulture, umetnosti, filozofije, politike in znanosti. V tem času so se pojavile pomembne grške mestne države, kot so Atene, Sparta in Korint, ter jezik, književnost in mitologija, ki so še danes pomembni del zahodne kulture.
-
Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah (mitih). Najbolj poznan od teh mitov in morda najbolj znan od vseh rimskih mitov je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke volkulja dojila v 8. stoletju pred našim štetjem. Drugi opis, trdi, da Rimljani izhajajo od trojanskega junaka Eneja, ki je po koncu Trojanske vojne pobegnil v Italijo in katerega sin Iulus je bil prednik družine Julija Cezarja. -
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 27 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik.
-
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega."Petdesetletje" na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje.
-
Grško-perzijske vojne so bile serija vojaških spopadov med grškimi mestnimi državami in Perzijskim cesarstvom, ki so se odvijale med letoma 499 pr. n. št. in 479 pr. n. št. Vojske Perzijskega cesarstva, ki jih je vodil kralj Darij I. in kasneje njegov sin Kserks, so poskušale osvojiti Grčijo, da bi razširile svoje ozemlje in nadzor nad sredozemskimi pomorskimi potmi.
-
Aleksander Veliki (tudi Aleksander Makedonski) je bil grški vojskovodja in kralj Makedonije, ki je živel v 4. stoletju pr. n. št. Rodil se je leta 356 pr. n. št. kot sin kralja Filipa II. in njegove žene Olimpije. Po očetovi smrti leta 336 pr. n. št. je postal kralj Makedonije in vodja grške vojske.
(https://www.youtube.com/watch?v=Lgm7P6TWVaY) -
Helenistična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in trajalo do leta 146 pr. n. št., ko je bil poražen zadnji helenistični vladar Egipta, Kleopatra VII. Med helenistično Grčijo so se oblikovale številne grške kraljevine in države, ki so se širile po Sredozemlju in bližnjem vzhodu.
-
Punske vojne so bile tri vojne, ki so se odvijale med Rimsko republiko in Kartaginskim imperijem v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Kartagina je bila pomorska sila v severni Afriki, ki je obvladovala območje današnjega Tunizija in je imela številne kolonije na Sredozemlju. Rim je bil na drugi strani mogočna država v osrednji Italiji, ki se je širila po Apeninskem polotoku.
-
Izraz "Rimska Grčija" se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije, ko je bila Grčija pod nadzorom rimskega cesarstva. Ta čas se je začel po osvojitvi Grčije v 2. stoletju pr. n. št. in je trajal do padca rimskega cesarstva v 5. stoletju. Rimsko obdobje v Grčiji je bilo zaznamovano s kombinacijo grške in rimske kulture in je prineslo velike spremembe v grško družbo. Grki so dobili možnost, da sodelujejo v rimskih političnih institucijah in služijo v rimskih vojaških silah.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski general, politik in pisatelj, ki je igral pomembno vlogo v zgodovini Rimske republike. Njegova vojaška kariera je bila zaznamovana z osvajanjem novih ozemelj in vojaškimi uspehi, kot je osvojitev Galije. Leta 49 pr. n. št. je Cezar prestopil reko Rubikon s svojo vojsko in s tem sprožil rimske državljanske vojne, ki so se končale z njegovo zmago in vzpostavitvijo novega političnega reda v Rimu.
-
Gaj Oktavijan Avgust je bil prvi rimski cesar, ki je vladal od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti leta 14 n. št. Rodil se je kot Gaj Oktavijan, bil je vnuk Julija Cezarja in kasneje posvojenec Cezarja, ki ga je imenoval za svojega dediča. Po Cezarjevem umoru leta 44 pr. n. št. je Oktavijan oblikoval Drugi triumvirat z Markom Antonijem in Markusom Emiliusom Lepidusom, ki jim je omogočil delitev moči nad Rimom. Vendar je po porazu Antonija in Kleopatre leta 31 pr. n. št.
-
Rimsko cesarstvo je bilo starodavna država, ki je nastala leta 27 pr. n. št., ko je bil Oktavijan Avgust razglašen za prvega rimskega cesarja. Cesarstvo se je raztezalo po večjem delu Evrope, delih Azije in severni Afriki ter je trajalo vse do 5. stoletja n. št., ko se je razdelilo na Vzhodno (Bizantinsko) in Zahodno rimsko cesarstvo.
(https://www.youtube.com/watch?v=nIPeIuzo95g) -
Začetek krščanstva sega v 1. stoletje, ko je Jezus Kristus ustanovil krščansko vero. Kristus je bil judovski učitelj, ki je iz Nazareta na podeželju Galileje. Kristusova nauka o ljubezni, usmiljenju, odpuščanju in odrekanju je bila zelo privlačna za številne ljudi in je kmalu postala osrednja vera v Rimskem cesarstvu. Krščanstvo je pridobilo državno priznanje v 4. stoletju, ko je cesar Konstantin sprejel krščanstvo kot svojo vero in ga razglasil za državno vero. -
Leta 324 se je rimska država razdelila na dva dela: vzhodni del, znan kot Bizantinsko cesarstvo, in zahodni del. Vzhodni del pa je obstajal vse do leta 1453, ko je padel pod osmansko osvajanje. Bizantinsko cesarstvo je imelo svojo prestolnico v Konstantinoplu in je vladalo nad območjem Bližnjega vzhoda, severne Afrike, Balkana in delov Evrope in Azije. Bilo je središče pravoslavne vere in je igralo pomembno vlogo v razvoju krščanske kulture in umetnosti. -
Bizantinsko cesarstvo je bilo cesarstvo, ki je nastalo po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju. Njegovo središče je bilo v Konstantinoplu (današnji Istanbul) in je obsegalo vzhodni del nekdanjega Rimskega cesarstva ter del Balkana, Male Azije, Sirije, Egipta in severne Afrike. Cesarstvo je trajalo več kot 1000 let, vse do padca Konstantinopla leta 1453, ko so ga zavzeli Otomanski Turki.
-
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu po izdanju Edikta milanskega leta 313 n. št., ki ga je podpisal cesar Konstantin Veliki in s tem omogočil svobodno izvajanje krščanske vere. Leta 380 n. št. je cesar Teodozij I. krščanstvo razglasil za uradno državno vero in prepovedal izvajanje ostalih verstev. S tem je krščanstvo postalo glavna vera v Rimskem cesarstvu in vplivalo na razvoj zahodne civilizacije. -
Padec Zahodnega rimskega cesarstva se običajno datira v leto 476 n. št., ko je zadnji zahodnorimski cesar Romulus Augustus odstavljen s strani germanskega poveljnika Odoakerja. Vendar pa je proces razkroja rimskega cesarstva trajal več stoletij, saj so ga spremljali notranji politični nemiri, vojne, družbeni upadi in neuspešni poskusi reforme in preoblikovanja. -
Začelo se je s preseljevanjem
ljudstev in propadom rimske drzave.
Nastale so nove drzave, prebivalstvo
se je prezivijajo predvsem s
kmetijstvom. V gradovih so Ziveli
vitezi. Cas vzpona krscanstva, razvoja mest in obrti.
(https://www.youtube.com/watch?v=jHhOV1vlpdE) -
Cesar Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565. Bil je eden najbolj znanih in vplivnih bizantinskih vladarjev, znan po svojih številnih reformah in vojaških osvajanjih. Justinijan je vladal skupaj s svojo ženo Teodoro in s svojim generalom Belizarjem, ki mu je pomagal pri vojaških osvajanjih in ponovni vzpostavitvi avtoritete bizantinskega imperija. Med njegovim vladanjem je Bizanc nadzoroval velik del Sredozemlja, Balkana in Bližnjega vzhoda.
-
Islam je monoteistična religija, ki jo je ustanovil prerok Mohamed v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Mohamed je prejel božjo razodetje, ki ga je zapisoval v sveti knjigi Koran. Islam se je hitro širil po Arabskem polotoku in kmalu postal ena od vodilnih religij v regiji. -
Karantanijsko kraljestvo ali Karantanija je bilo zgodnjesrednjeveška država na ozemlju današnje Slovenije, Avstrije in Italije. Ime izvira iz plemena Karantancev, ki so naseljevali to območje. Karantanijsko kraljestvo je bilo ustanovljeno v 7. stoletju in je obstajalo do konca 8. stoletja.
-
Rekonkvista je bila dolgotrajna vojna med krščansko Španijo in muslimanskimi Mauri v obdobju od 8. do 15. stoletja. V tem obdobju so se krščanske sile borile za ponovno osvojitev ozemelj na Iberskem polotoku, ki so jih zavzele muslimanske sile v 8. stoletju.
-
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bilo kronanje karolinškega kralja Karla Velikega leta 800 v Rimu, ki ga je izvedel papež Leon III. Ta dogodek se je zgodil po več stoletjih, ko ni bilo več rimskega cesarstva na zahodu. S kronanjem Karla Velikega za cesarja so se poskušali obnoviti rimske tradicije in avtoriteta ter vzpostaviti trdnost zahodne Evrope. -
Veličastna shizma (tudi Zahodna shizma) je bila kriza v katoliški cerkvi v 14. in 15. stoletju, ki je privedla do razkola med Rimsko-katoliško cerkvijo in Vzhodno pravoslavno cerkvijo. Razkoli so bili posledica različnih teoloških, liturgičnih, kulturnih in političnih razlogov, ki so se kopičili skozi stoletja in postajali vedno bolj izraziti. -
Križarske vojne so bile serija vojaških kampanj, ki so jih v 11. in 13. stoletju organizirali krščanski voditelji z namenom, da bi osvojili svete kraje v Jeruzalemu in obnovili krščansko oblast nad območjem, ki ga je takrat obvladovala muslimanska dinastija.
-
Humanizem se je osredotočal na preučevanje antičnih grških in rimskih piscev in filozofov, pri čemer je poudarjal pomen človeškega uma, individualnosti in razuma. Renesansa pa je bila kulturno in umetniško gibanje, ki se je razvilo v Italiji v 14. stoletju in se razširilo po vsej Evropi. Renesančni umetniki so se zanimali za antično umetnost in arhitekturo ter se osredotočili na realistično upodabljanje človeškega telesa in narave. Poudarjali so individualnost in raznolikost.
-
Celjski grofje so bili pomembna plemiška rodbina, ki je vladala na območju današnje Slovenije in Hrvaške v 14. in 15. stoletju. Najbolj znan med njimi je bil Herman II. Celjski, ki je postal znan po svojih vojaških dosežkih in diplomaciji. Pod njegovo vladavino se je Celjska grofija razširila na Koroško, Štajersko, Hrvaško in druge dele srednje Evrope.
-
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila najhujša pandemija kuge v zgodovini človeštva, ki se je razširila po Evropi v 14. stoletju. Bila je posledica bakterije Yersinia pestis, ki jo prenašajo bolhe na glodavcih, kot so podgane. Epidemija je izbruhnila leta 1348 v Kitajskem mestu Kaffa in se kmalu razširila na evropska mesta, ki so bila povezana z mednarodno trgovino. Kuga je povzročila hude posledice, saj je povzročila smrt milijonov ljudi v Evropi, zlasti med letoma 1347 in 1351. -
Turški vpadi so bili pogosti na Balkanu in v Srednji Evropi v obdobju od 14. do 19. stoletja, ko je Osmansko cesarstvo osvajalo in nadzorovalo velike dele tega območja. Turki so v teh vpadih uničevali mesta, vasi in kmetije, ropali prebivalstvo, ugrabljali sužnje in se borili proti krščanskim državam.
-
Izum tiskarskega stroja se običajno pripisuje nemškemu izumitelju Johannesu Gutenbergu, ki je leta 1440 izumil tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami. Ta izum je omogočil hitrejšo, učinkovitejšo in cenejšo proizvodnjo knjig in drugih tiskovin ter pospešil širjenje pisane besede po Evropi. Gutenberg je s tem izumom postavil temelje za množično produkcijo knjig in s tem demokratizacijo dostopa do znanja ter pripomogel k razvoju humanizma in razsvetljenstva. -
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. osvojil Konstantinopel, tedaj glavno mesto Vzhodnega rimsko (Bizantinsko) cesarstva. Po več kot 1000 letih obstoja je mesto padlo pod osmansko oblast in postalo glavno mesto Osmanskega cesarstva. -
Kmečki upori so bili v zgodovini večkratni in so se pojavljali v različnih državah in obdobjih. Najbolj znan je morda kmečki upor v Nemčiji, ki se je začel leta 1524 in je bil povezan z reformacijo. Kmečki uporniki so se borili proti zlorabam plemstva in cerkve, zahtevali so večjo svobodo in enakost, boljše delovne pogoje ter nižje davke.
-
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je italijanski pomorščak Kristofor Kolumb s tremi ladjami, Nina, Pinta in Santa Maria, sponzoriranimi s strani španske krone, zaplul na zahod preko Atlantskega oceana v iskanju krajšega pomorskega prehoda do Azije. Namesto tega je odkril Karibsko otočje in celinsko obalo Južne in Srednje Amerike. -
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmis|janja, velikih političnih sprememb, Stevilnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
(https://www.youtube.com/watch?v=pFKiLJvtjM8) -
Reformacija je gibanje v 16. stoletju, ki je kritiziralo in izzivalo tradicionalne učenja in prakse katoliške cerkve ter vodilo v ustanovitev novih cerkva, kot so bili luteranstvo, kalvinizem in anglikanizem. Reformacija se je začela z objavo Martinovega Luthrovega 95 tez v Wittenbergu leta 1517, ki je kritiziral prakso prodaje odpustkov s strani cerkve, kar je privedlo do razkola v katoliški cerkvi in ustanovitve luteranstva.
-
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Katekizem, ki jo je leta 1550 v Wittenbergu v Nemčiji natisnil protestantski reformator Primož Trubar. Katekizem je bil namenjen poučevanju slovenskega ljudstva o krščanski veri in je vseboval molitve, pripovedi in druge vsebine, ki so bile pomembne za versko izobraževanje. Druga pomembna tiskana knjiga je bila Abecednik, ki ga je Trubar izdal leta 1555. Abecednik je bil prva slovenska knjiga, ki je bila namenjena učenju branja in pisanja slovenskega jezika. -
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi knezi Svetega rimskega cesarstva. Mir je priznal, da lahko knezi svobodno izbirajo vero, ki jo bodo sledili, in je zato označen kot prvi pomemben dogovor o verski svobodi v Evropi. -
Prva slovenska slovnica je delo protestantskega duhovnika, pravnika in jezikoslovca Adama Bohoriča. Izšla je leta 1584 in je predstavljala prvi poskus opisa slovenskega jezika in njegove pravopisne norme. Vključevala je pravila za izgovorjavo, sklanjanje in spreganje besed ter določila za pravilno tvorbo stavkov. Slovnica je pomembno prispevala k standardizaciji slovenskega jezika in je bila osnova za razvoj slovenskega knjižnega jezika. -
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj, ki je vladal med letoma 1643 in 1715. Bil je zagovornik absolutistične oblike vladanja, ki je temeljila na ideji, da je kralj neposredno izvoljen od Boga in ima absolutno oblast nad državo in njenimi prebivalci.
-
Razsvetljenstvo je bil intelektualni in kulturni gibanje v Evropi in Ameriki v 18. stoletju, ki je imelo velik vpliv na politične, socialne in kulturne razmere tistega časa. Glavni cilji gibanja so bili znanstveni napredek, razum, svoboda in enakost. Osredotočalo se je na kritično razmišljanje, razum in raziskovanje, zavračalo pa je iracionalne dogme in tradicionalne oblike oblasti ter poudarjalo univerzalnost in naravne zakone.
-
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala med letoma 1740 in 1780. Rodila se je leta 1717 kot hči avstrijskega cesarja Karla VI. in je bila edina ženska vladarica dinastije Habsburgov.
(https://www.youtube.com/watch?v=e1SR6yeoqt8) -
Prva industrijska revolucija je bila obdobje intenzivne tehnološke, ekonomske in družbene spremembe, ki se je začelo v 18. stoletju v Angliji in se je kasneje razširilo po vsem svetu. Revolucija je bila posledica uvajanja novih strojev in tehnologij v proizvodni proces, kar je privedlo do velikega povečanja produktivnosti in znižanja stroškov proizvodnje.
-
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški poveljnik in politik, ki je živel med letoma 1769 in 1821. V času Francoske revolucije se je povzpel na vodilni položaj in postal vodja Francoske republike. Kasneje je postal francoski cesar in vodil Francosko cesarstvo med leti 1804 in 1815.
-
Združene države Amerike (ZDA) so bile ustanovljene 4. julija 1776, ko so bile podpisane Deklaracija neodvisnosti. Ta dogodek je sledil dolgotrajnemu boju med britanskim imperijem in ameriškimi kolonijami, ki so se borile za večjo avtonomijo in samostojnost.
(https://www.youtube.com/watch?v=tbRAvu6JPxc) -
Francoska revolucija je bila revolucionaren politični dogodek v Franciji, ki je trajal od leta 1789 do leta 1799. Bil je prelomni dogodek v zgodovini Evrope in sveta, saj je vplival na razvoj modernih družbenih, političnih in ekonomskih sistemov. Revolucija se je začela kot odziv na gospodarsko, politično in socialno krizo v Franciji, ki je izbruhnila zaradi visokih davkov, pomanjkanja hrane in nezadovoljstva ljudi s francosko monarhijo.
-
Ilirske province so bile francoska provinca, ki je obstajala med leti 1809 in 1813. Ustanovil jo je Napoleon Bonaparte po svoji zmagovalni vojni proti Avstriji, kot del njegove politike osrednjega nadzora nad Evropo. Provinska uprava je bila oblikovana po francoskem vzoru, na njenem čelu pa je stal francoski general Auguste Marmont.
-
Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je uvedel avstrijski kancler Klemens von Metternich v času svoje vladavine med letoma 1815 in 1848. Ta sistem je temeljil na absolutističnem monarhu in poudarjal pomen centralizirane države in ohranjanje tradicionalnih družbenih struktur.
-
Ljubljanski kongres se je zgodil leta 1821 v Ljubljani, ko so se zbrali predstavniki avstrijske vlade in vladarjev drugih evropskih držav, da bi razpravljali o možnostih za omejevanje vpliva nacionalnih gibanj v Evropi. Na kongresu so se zbrali predstavniki Avstrije, Rusije in Prusije, ki so ustanovili Svetovno zvezo kot protiutež idejam o narodni samostojnosti in demokraciji, ki so se širile po Evropi. -
Franz Joseph I. je bil avstrijski cesar in ogrski kralj, ki je vladal od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Bil je eden najdaljših vladarjev v zgodovini Evrope in je vodil Avstro-Ogrsko skozi številne pomembne zgodovinske dogodke.
-
V tem obdobju se je tudi v slovenskih deželah začelo močno narodno gibanje, ki je privedlo do oblikovanja ideje o Zedinjeni Sloveniji. Slovensko narodno gibanje je zahtevalo več pravic za slovensko govoreče prebivalstvo, med drugim tudi zahtevalo uvedbo slovenskega jezika kot uradnega jezika in ustanovitev slovenske univerze. -
Bachov absolutizem označuje obdobje v zgodovini Avstrije (in druge delne Nemčije), ki ga je zaznamoval vpliv avstrijskega kanclerja, grofa Kaunitza, in izrazit absolutizem cesarice Marije Terezije ter njenega sina Jožefa II.
-
V tem obdobju je prišlo do pomembnih tehnoloških in gospodarskih sprememb, ki so spremenile način proizvodnje, transporta in komunikacije. Glavne spremembe v drugi industrijski revoluciji so bile uvedba novega sistema proizvodnje na osnovi tekočega traku, elektrifikacija tovarn in uvajanje novih strojev, kot so parni stroji in motorji z notranjim izgorevanjem. Te spremembe so povzročile veliko povečanje produktivnosti in znižanje stroškov proizvodnje.
-
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861, ko so se različne italijanske države združile v enotno državo pod vodstvom kralja Viktorja Emanuela II. Proces združitve Italije se je začel v 19. stoletju in je trajal več desetletij. Glavni protagonist združitve Italije je bil Giuseppe Garibaldi, ki je s svojo vojsko Rdeče srajce vodil kampanje za osvoboditev različnih italijanskih ozemelj izpod tujih vladarjev, kot so bili Avstrija in Francija. -
Ameriška državljanska vojna, znana tudi kot vojna med severom in jugom, je bila oborožen spopad v Združenih državah Amerike, ki je trajal od leta 1861 do leta 1865. Vojna se je začela zaradi spora o razmerjih med zvezno vlado in državami glede suženjstva in pravic držav. Jug je zagovarjal pravico do suženjstva, medtem ko je sever nasprotoval suženjstvu.
-
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918. -
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. Drugo nemško cesarstvo je sledilo Nemški zvezi in kratkotrajni Severnonemški zvezi (1866-1870), ustvaril pa ga je Bismarck po francosko-pruski vojni. Združil je petindvajset nemških držav, ki jim je zavladal pruski kralj iz rodbine Hohenzollern. Kralj je z nastankom cesarstva postal cesar Viljem I. -
Rudolf Maister, znan tudi kot Rudolf Maister-Mayerhoffer, je bil slovenski vojaški častnik in politični voditelj. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku, ki je bil takrat del Avstro-Ogrskega cesarstva (danes Slovenija). Maister velja za enega ključnih likov v slovenski borbi za nacionalno identiteto in samoodločbo.
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika se nanaša na dogodek, znan kot Sarajevski atentat, ki se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu. Na ta dan je Gavrilo Princip, član mladobosanskega nacionalističnega gibanja Mlada Bosna, ustrelil nadvojvodo Franca Ferdinanda, prestolonaslednika Avstro-Ogrskega cesarstva, in njegovo ženo Sofijo. Atentat je bil eden izmed ključnih dogodkov, ki je sprožil verigo dogodkov in naposled pripeljal do začetka prve svetovne vojne. -
Prva svetovna vojna, znana tudi kot Velika vojna, je bila globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1914 in 1918. Vojna je vključevala večino večjih svetovnih sil tistega časa in se je razširila iz Evrope v kolonialne ozemlje ter vključevala vojaške spopade na kopnem, morju in v zraku.
(https://www.youtube.com/watch?v=7962PFxv3vU) -
Soška fronta je bila ključno bojišče med Prvo svetovno vojno, kjer so se srečale avstro-ogrske in italijanske sile. Fronta je potekala vzdolž reke Soče, na območju današnje Slovenije in Italije, med letoma 1915 in 1917.
(https://www.youtube.com/watch?v=USkawaulPgU) -
Ruska revolucija je zgodovinski dogodek, ki se je začel leta 1917 v Rusiji in je privedel do odstranitve carskega režima ter vzpostavitve komunistične oblasti pod vodstvom boljševikov. -
Obdobje svetovnih vojn, ogrozenosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila kratkotrajna državna tvorba, ustanovljena po koncu Prve svetovne vojne. Uradno je bila imenovana Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) ter je obstajala od leta 1918 do leta 1929.
(https://www.youtube.com/watch?v=t8-QasX8IY4) -
Kraljevina SHS je bila ustanovljena po koncu Prve svetovne vojne na podlagi ideje o združitvi južnoslovanskih narodov. Ustanovljena je bila leta 1918 in je vključevala ozemlje, ki je bilo prej del Avstro-Ogrskega cesarstva, vključno s Slovenci, Hrvati, Srbi, Bošnjaki in drugimi južnoslovanskimi skupinami.
-
Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki je potekala med letoma 1919 in 1920 v Parizu, po koncu Prve svetovne vojne. Glavni cilj konference je bil oblikovati mirovne sporazume med zmagovalnimi zavezniki in premaganimi državami ter določiti nove meje in politične razmere v Evropi in drugih delih sveta.
-
Izraz zlata dvajseta leta se nanaša na obdobje dvajsetih let 20. stoletja, zlasti na obdobje med koncem Prve svetovne vojne leta 1918 in začetkom Velike depresije konec leta 1929. Ta izraz se pogosto uporablja za opisovanje družbenega, gospodarskega in kulturnega vzpona, ki ga je doživela večina zahodnih držav v tem obdobju.
-
Trianonska pogodba je mirovna pogodba, ki je bila sklenjena med zmagovalnimi zavezniki in Kraljevino Madžarsko po koncu Prve svetovne vojne. Pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v gradu Trianon blizu Pariza. -
Koroški plebiscit se je odvijal leta 1920 in je bil referendum, na katerem so se prebivalci avstrijske Koroške odločali o priključitvi k Avstriji ali Kraljevini SHS. Ta plebiscit je bil del določanja novih meja po koncu Prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske. -
Stalinizem je bil politični sistem in ideologija, ki se je razvila v Sovjetski zvezi med vladavino Josifa Stalina, ki je bil generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze od leta 1922 do svoje smrti leta 1953. Stalin je prevzel vodstvo po smrti Vladimirja Lenina in je izvajal obsežne politične, gospodarske in družbene spremembe v državi.
-
Fašizem je politična ideologija in sistem vladanja, ki se je razvil v Italiji med obdobjem med prvo in drugo svetovno vojno. Na čelu gibanja je bil Benito Mussolini, ki je leta 1922 prevzel oblast in ustanovil diktatorsko vladavino.
-
Velika gospodarska kriza, imenovana tudi Velika depresija, je bila obdobje hude gospodarske recesije, ki se je začelo leta 1929 v Združenih državah Amerike in se hitro razširilo po vsem svetu. Kriza je trajala približno desetletje, vse do začetka 1940-ih. -
Nacizem je bil politični sistem in ideologija, ki se je razvila v Nemčiji med vladavino Adolfa Hitlerja in njegove nacistične stranke NSDAP (Nacionalsocialistična nemška delavska stranka) v obdobju med letoma 1933 in 1945. Nacizem je bil zaznamovan z avtoritarnim vladanjem, rasizmom, nacionalizmom, militarizmom in totalitarnimi metodami.
-
Španska državljanska vojna je bila oboroženi konflikt, ki je potekal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Ta vojna je nastala kot rezultat političnih in družbenih napetosti ter ideoloških konfliktov med različnimi skupinami v španski družbi.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt, ki je trajal od leta 1939 do leta 1945. Vojna je vključevala večino držav sveta, razdeljene v dve nasprotni vojaški zvezi: zaveznike (vključno z Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Francijo in Kitajsko) ter osi (vključno z Nemčijo, Italijo, Japonsko in nekaterimi drugimi državami).
(https://www.youtube.com/watch?v=r-JmaLUClhs) -
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, ki so ga izvedle sile osi med drugo svetovno vojno. Napad se je začel 6. aprila 1941 in vključeval sile Nemčije, Italije, Bolgarije in Madžarske. -
Jugoslavija je bila zveza socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992 na območju današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije in Kosova. Ime Jugoslavija izhaja iz srbohrvaškega jezika in pomeni združena dežela Slovanov.
-
OZN, uradno znana kot Organizacija združenih narodov, je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 10. oktobra 1945 po koncu druge svetovne vojne. Njen glavni cilj je spodbujanje mednarodnega miru, varnosti, sodelovanja in razvoja ter reševanje globalnih problemov.
(https://www.youtube.com/watch?v=x99s_qDY8KQ) -
Hladna vojna je obdobje napetosti in konfrontacije med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo (Sovjetsko komunistično državo) ter njunimi zavezniki po drugi svetovni vojni. Potekala je približno med letoma 1947 in 1991, vendar se je vrhunec napetosti zgodil med 1950. in 1980. letom.
(https://www.youtube.com/watch?v=CH24jtEabdU) -
Korejska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med Demokratično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja), pod vodstvom komunističnega režima, ter Republiko Korejo (Južna Koreja), ki je podpirala zahodne vrednote in demokracijo.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva mednarodna organizacija, ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom vzpostavitve gospodarske integracije med evropskimi državami in preprečevanja morebitnih vojaških konfliktov, povezanih s premogom in jeklom. -
Londonski memorandum je bil podpisan 30. oktobra 1994 v Londonu med Rusijo, Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo, Ukrajino in Belorusijo. Memorandum se nanaša na varnostne zaveze, ki so jih Rusija, ZDA in Velika Britanija podale Ukrajini in Belorusiji v zameno za njihov podpis Splošnega okvirnega sporazuma o odvračanju jedrskega orožja (START I) in Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT). -
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno politično gibanje, ki se je pojavilo v času hladne vojne kot tretja pot med dvema nasprotnima blokoma, ki sta bila vodilna v svetu: Zahodnim blokom pod vodstvom Združenih držav Amerike in Vzhodnim blokom pod vodstvom Sovjetske zveze. -
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ena izmed treh evropskih skupnosti, ki so bile ustanovljene leta 1957 z Pogodbama iz Rima. Skupaj z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (ESKPJ) ter Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (EURATOM) je EGS predstavljala temelj evropskega povezovanja in je kasneje postala del Evropske unije. -
Kubanska kriza, znana tudi kot karibska kriza, je bila vrhunec napetosti med Združenimi državami Amerike (ZDA), Sovjetsko zvezo in Kubo leta 1962. Kriza je nastala, ko so ZDA odkrile, da Sovjetska zveza postavlja jedrske rakete na Kubi, kar je predstavljalo neposredno grožnjo nacionalni varnosti ZDA. -
Vietnamska vojna je obsežen konflikt, ki je potekal med letoma 1955 in 1975 v Jugovzhodni Aziji, predvsem v Vietnamu. Konflikt je vključeval Severni Vietnam, ki je bil pod komunistično vladavino, ter Južni Vietnam, ki je bil pod vplivom zahodnih sil, predvsem Združenih držav Amerike.
-
Ameriški pristanek na Luni je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 20. julija 1969, med misijo Apollo 11. Gre za prvi pristanek človeka na Luni in predstavlja enega največjih dosežkov v zgodovini raziskovanja vesolja.
(https://www.youtube.com/watch?v=gjzc3A-Z9UA) -
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v mestu Pripjat, Ukrajina, ki je takrat spadala v Sovjetsko zvezo. Nesreča je nastala zaradi močne eksplozije v reaktorju številka 4 jedrske elektrarne. Do nesreče je prišlo med preizkusom varnostnih sistemov reaktorja, ko so zaradi neustreznih postopkov in pomanjkljivega obvladovanja reaktorskega procesa prišlo do nenadzorovane povečave moči, ki povzroči eksplozijo.
(https://www.youtube.com/watch?v=dgT4gX531Jw) -
Prve večstrankarske volitve so bile volitve, ki so potekale v državi, kjer je bil prej prevladujoč politični sistem enostrankarski ali avtoritaren, in so omogočile večstrankarski politični sistem ter izbiro med različnimi političnimi strankami in kandidati. -
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bil dokument, ki je bil sprejet 1. junija 1990. Predstavlja pomemben mejnik v procesu osamosvajanja Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil referendum, ki je potekal 23. decembra 1990. Na plebiscitu so se volivci izrekli o vprašanju, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. To je bil ključni korak v procesu osamosvajanja Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Denacionalizacija in privatizacija sta procesa, ki sta se odvijala v večini držav s prehodom iz centralno načrtovane ekonomije v tržno gospodarstvo. Oba procesa imata pomembno vlogo pri preoblikovanju lastništva in gospodarskega sistema države.
-
Razglasitev samostojnosti v Sloveniji je bila izvedena 25. junija 1991. Takrat je Skupščina Republike Slovenije, današnji Državni zbor, sprejela Deklaracijo o neodvisnosti. S tem aktom je Slovenija formalno razglasila svojo samostojnost in neodvisnost od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije.
(https://www.youtube.com/watch?v=ZVz3diMcfOQ) -
Vojna za Slovenijo je oboroženi konflikt, ki se je zgodil med 27. junijem in 7. julijem 1991, takoj po razglasitvi samostojnosti Slovenije. To je bila vojna med slovenskimi obrambnimi silami in vojaškimi silami nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
(https://www.youtube.com/watch?v=AepBsMGLKW0) -
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991. Ustava Republike Slovenije je temeljni pravni dokument, ki določa politični sistem, človekove pravice, državno ureditev, delovanje institucij ter druge ključne vidike delovanja države. -
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska združba, ki jo sestavlja 27 evropskih držav. Njeno glavno poslanstvo je spodbujanje gospodarskega in političnega sodelovanja med državami članicami ter doseganje skupnih ciljev na področjih, kot so trgovina, gospodarstvo, varnost, migracije, okolje in človekove pravice.
(https://www.youtube.com/watch?v=3hGeOBam7ug) -
Slovenija je postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO) 29. marca 2004. Vključitev v NATO je bila za Slovenijo pomembna odločitev, ki je okrepila njeno varnostno in obrambno politiko ter ji zagotovila podporo zavezništva v primeru morebitnih groženj ali napadov.
(https://www.youtube.com/watch?v=XevobzkOv7g) -
Slovenija je postala članica Evropske unije 1. maja 2004 skupaj s še devetimi državami, kot del širitve EU na vzhodno Evropo. Priključitev EU je bila za Slovenijo pomembna in zgodovinska odločitev, ki je povezana s političnimi, gospodarskimi in družbenimi vidiki. -
Slovenija je postala članica evroobmočja in uvedla evro kot svojo uradno valuto 1. januarja 2007. Vstop v evroobmočje je bil pomemben korak za Slovenijo na poti k gospodarski in monetarni integraciji z državami EU, ki uporabljajo evro.
(https://www.youtube.com/watch?v=6pcOOsHd5aY) -
Gospodarska kriza je obdobje zmanjšane gospodarske aktivnosti, padca proizvodnje, zmanjšanja zaposlenosti in drugih negativnih gospodarskih kazalnikov. Krize se lahko pojavijo zaradi različnih vzrokov, kot so finančne težave, pretirano zadolževanje, nepopolna regulacija trgov, splošne gospodarske nestabilnosti ali globalnih dogodkov, ki vplivajo na svetovno gospodarstvo.
-
Epidemija COVID-19 je globalna zdravstvena kriza, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2. Virus se prenaša med ljudmi in povzroča bolezen, imenovano COVID-19. Od začetka izbruha v začetku leta 2020 je epidemija prizadela številne države po vsem svetu in imela resne posledice za zdravje, gospodarstvo in družbeno življenje.