Časovni trak

Prazgodovina

200,000 BCE

• je najdaljše človeško obdobje
• V tem obdobju so se ljudje ukvarjali z lovom, zbiranjem hrane in izdelovanjem orodij ter oblačil iz kamna, lesa in kosti.
• je razdeljena na tri obdobja: paleolitik, mezolitik in neolitik.
• v paleolitiku so ljudje živeli kot lovci in nabiralci
• v mezolitiku se je pojavilo ribištvo in lov na divjad
• v neolitiku pa so ljudje začeli razvijati kmetijstvo, graditi prvih naselbin ter izdelovati keramiko in orodja iz kovin.

Stari vek

3500 BCE

Značilnosti
- nastale so prve države (Egipt, Stari Rim),
- številne vojne,
- suženjstvo (en človek je last drugega in dela zanj),
- razvoj trgovine in obrti,
- prve pisave, mesta, denar, šole,
- od Rimljanov smo prevzeli tudi rimske številke.

Nastanek prvih civilizacij

3500 BCE

Mesta: Bila so verska, gospodarska, upravna in kulturna središča. Imela so stavbe, namenjene verskim obredom in vodenju države.
Državna uprava: Pojavile so se države, ki so jih vladarji vodili v skladu z verskimi in pravnimi načeli. Vladarjem so bili v pomoč svetovalci, uradniki in vojska. Temeljni pomen so imela stroga verska načela
Pisava in zapisovanje: Razvile so se prve pisave, ki so omogočile zapisovanje različnih besedil. Zapisovali so zakone, davčne obveznosti, količino zalog hrane…

Predhomerska doba

2200 BCE

Minojska civilizacija je znana po svojih kompleksnih palačah in svojih umetniških dosežkih. Bili so trgovci in so obvladovali pomorsko trgovino v vzhodnem Sredozemlju. Njihova pisava, ki je še vedno neodkodirana, se imenuje linearna A.
Mikenska civilizacija je znana po svoji vojaški moči in gradbeni dejavnosti. Gradili so citadele in utrdbe ter razvili linearno B pisavo. Mikenci so bili znani po proizvodnji bronaste opreme in nakita ter so bili med najpomembnejšimi trgovci v Egejskem morju.

Grška temna doba

1120 BCE

V tem času so se prebivalci Grčije začeli seliti v manjše naselbine, ki so bile postavljene na bolj strateških lokacijah in so služile kot zatočišče pred zunanjimi nevarnostmi. Komunikacija med posameznimi naselbinami se je močno zmanjšala, saj so se ljudje osredotočili predvsem na preživetje in obrambo.
V Grčiji so se v tem času pojavile nove kulture, kot so dorčasti, jonski in eolski narodi. V tem obdobju so se začeli pojavljati tudi grški miti in legende.

Nastanek Grških polisov

800 BCE

Grški polisi so nastali v 8. in 7. stoletju pr. n. št. v Grčiji kot posledica socialnih, političnih in gospodarskih sprememb. Prej so bili prebivalci Grčije organizirani v plemena in klanove, ki so se med seboj pogosto spopadali.
Polis je imel lastno upravo, zakonodajo, vojsko in gospodarstvo. Prebivalci polisa so imeli možnost sodelovati v političnih procesih in sprejemati odločitve. Polis je tako postal prostor demokracije, kjer so se ljudje borili za svoje pravice in svoboščine.

Arhaična Grčija

776 BCE

V arhaični Grčiji so se oblikovali polisi, ali pa mestne države, kot sta bili Atene in Sparta. Te države so imele lastno vlado, zakone in vojsko ter so se med seboj pogosto spopadale. V tem času so se tudi pojavile prve demokratične institucije, kot sta bili atenska skupščina in sodišča, ki so omogočile večjo vključenost državljanov v politični proces.
Grki so obvladovali pomorsko trgovino v Sredozemlju in so sodelovali v trgovini z vzhodnimi kulturami, kot sta bila Egipt in Perzija.

ustanovitev rima

753 BCE

Legenda pravi, da sta brata Romul in Rem, ki sta bila po mitskih izročilih sinova boga vojne Marsa, ustanovila Rim leta 753 pr. n. št. Na začetku sta vladala kot skupna kralja, vendar je Romul kasneje prevzel popolno oblast in postal prvi rimski kralj. Po rimskem izročilu se je zgodilo, da sta brata ustanovila mesto na sedmih hribih ob reki Tibera. Romul je označil meje mesta s plugom in začrtal obzidje, vendar je kasneje Rema ubil zaradi nesoglasij o mestu, kjer naj bi zgradil glavno svetišče.

Rimska republika

509 BCE

V republiki so imeli oblast trije uradniki, imenovani konsuli, ki so vodili državo skupaj in si delili odgovornosti za vojaške, civilne in pravne zadeve. V republiki so bili tudi drugi uradniki, kot so pretorji, censorji in quaestorji, ki so imeli različne naloge in obveznosti. V republiki so volitve potekale demokratično, vendar so volitve potekale le med patriciji - aristokratsko družbeno skupino.

Klasična Grčija

500 BCE

V klasični Grčiji so se oblikovale najbolj znane države, kot so Atene in Sparta, ki so imele izjemne vplive na kulturo, politiko in filozofijo v zahodnem svetu. Atene so postale središče demokracije, kjer so državljani lahko sodelovali v političnem procesu, medtem ko je Sparta postala sinonim za močno vojsko in militaristično državo.

Grško-perzijske vojne

499 BCE

Grško-perzijske vojne so bile serija spopadov med Grčijo in Perzijskim imperijem med letoma 492 pr. n. št. in 449 pr. n. št. Perzijski vladarji so želeli osvojiti Grčijo, ki je bila tedaj razdeljena na različne polise.
Grško-perzijske vojne so imele velik vpliv na zgodovino in razvoj zahodne civilizacije. Grki so pokazali, da se lahko združijo in premagajo močnega sovražnika ter s tem ohranijo svojo svobodo in demokracijo. To je spodbudilo razvoj grške kulture in filozofije.

Aleksander veliki

356 BCE

Aleksander Veliki je bil grški kralj Makedonije.
Aleksander je postal znan po svojih vojaških podvigih in je osvojil veliko ozemlje, vključno z Perzijskim cesarstvom, Egiptom in deli Indije. Njegova vojska je prehodila več kot 20.000 kilometrov v manj kot 10 letih, kar je bilo za tisti čas izjemno dosežek. Aleksander je imel tudi vpliven vpliv na grško kulturo in filozofijo.
Po njegovi smrti leta 323 pr. n. št. je njegovo imperij razpadel na več manjših držav.

Helenistična Grčija

323 BCE

Helenistična Grčija je bila znana po svojih velikih znanstvenikih, filozofih in umetnikih, kot so Arhimed, Euclid, Aristarh, Epicur in Zeno.
V tem obdobju so bile države vodene večinoma s strani absolutnih monarhov, kot so Kserks I., Antigon I., Ptolemej in Seleuk. Ta obdobje je bilo tudi zaznamovano z velikimi vojnami, kot so Makedonske vojne in Poonzijske vojne, ki so spremenile zemljevid sveta.
Helenistična Grčija je bila pomembna tudi za razvoj arhitekture in umetnosti.

Punske vojne

264 BCE

Punske vojne so bile trimesečni konflikt med rimskim imperijem in Kartaginci, ki so vodili mesto Kartagina v Severni Afriki. Prva punska vojna se je začela leta 264 pr. n. št. zaradi tekmovalnosti obeh držav v zavzetju Sicilije. Rimski vojaški uspehi so pripeljali do prve rimske zmage v letu 241 pr. n. št., zaradi katere so Kartaginci morali odstopiti Sicilijo. Druga punska vojna se je začela leta 218 pr. n. št., ko so Kartaginci pod vodstvom Hanibala prečkali Alpe in napadli Rim.

Rimska Grčija

146 BCE

Grčija je bila pod Rimsko oblastjo
Rimljani so prevzeli mnoge elemente grške kulture, kot so filozofija, umetnost, arhitektura in literatura. Grki so bili v rimski družbi cenjeni in so bili pogosto zaposleni kot učitelji, pisatelji in filozofi. Rimljani so tudi prevzeli grške bogove in jih vključili v svojo religijo, ter jih tudi poimenovali.
Obdobje rimske Grčije je bilo zaznamovano tudi s pomembnimi zgodovinskimi dogodki, kot so rimske državljanske vojne in pohod rimskih vojsk v Britanijo.

Gaj Oktavijan Avgust

63 BCE

63 pr.n.št - 14 n.št
Po Cezarjevi smrti se je Oktavijan vrnil v Rim, kjer se je boril za oblast proti Cezarjevim morilcem. Po dolgem obdobju državljanskih vojn je Oktavijan leta 27 pr. n. št. prevzel oblast in sprejel ime Avgust. Avgust je bil znan po svoji sposobnosti upravljanja in organiziranja rimskega imperija. Uvedel je številne reforme, vključno z reformo vojske, zakonodaje in uprave. Pod njegovim vodstvom je Rim postal veliko in močno cesarstvo, ki je segalo od Španije do Sirije.

Rimsko cesarstvo

27 BCE

Rimsko cesarstvo je bilo veliko in razvejano imperij, ki je obsegalo velik del Evrope, zahodno Azijo in severno Afriko. Cesarji so bili avtokratski vladarji, ki so imeli absolutno oblast in so vodili državo z močno roko. V tem obdobju se je rimsko pravo razvilo v eno najbolj zapletenih in naprednih pravnih sistemov v zgodovini.
Cesarstvo je imelo močno vojsko, ki je bila ključna za ohranjanje nadzora nad ozemljem, in omrežje cest, ki je olajšalo trgovino in širjenje kulture po vsej državi.

začetek krščanstva

1 CE

Jezus je bil razglašen za mesijo, a njegove ideje so bile v nasprotju z judovsko religijo tistega časa in je bil zaradi tega usmrčen.
Leta 313 je rimski cesar Konstantin sprejel krščanstvo in postalo je uradna vera rimskega imperija. To je pomenilo velik preobrat za krščanstvo, ki je postalo sprejemljivo in celo podprto s strani države. Krščanstvo se je širilo po Evropi in po svetu, nastajale so različne krščanske cerkve in denominacije, danes pa je krščanstvo ena največjih svetovnih religij.

Gaj Julij cezar

100

13.7.100 pr.n.št. -15.3.44 pr.n.št
Gaj Julij Cezar je bil rimski vojskovodja, politik in pisatelj, ki je živel med leti 100 in 44 pr. n. št. Bil je eden najpomembnejših rimskih voditeljev in je igral ključno vlogo pri vzponu rimskega imperija.
Cezar je sodeloval v številnih vojaških pohodih in bil vodja uspešnih vojskovodskih kampanj v Galiji, kjer je pridobil veliko ozemlje za Rim.

Bizantinsko cesarstvo

324

Bizantinsko cesarstvo se je borilo z različnimi nasprotniki, vključno z Arabci, Perzijci, Tatari in križarji. Cesarstvo je bilo ključno za ohranjanje grške in rimske kulture ter krščanstva v Evropi in Aziji.
V bizantinskem cesarstvu so se razvili pomembni kulturni in umetniški dosežki, kot so mozaiki, ikone, znanost, filozofija in književnost. Tudi arhitektura, vključno z znamenito cerkvijo Hagia Sophia v Konstantinoplu, je bila pomembna.

Rimski imperij se razdeli na z in v del

324

Zahodni del rimskega imperija je obsegal ozemlje, ki je segalo od Italije in Iberskega polotoka do Britanije in severne Afrike. V zahodnem delu je bil center Rima in to območje je bilo v glavnem naseljeno z latinskimi govorečimi ljudstvi. Vzhodni del rimskega imperija je obsegal ozemlje, ki je segalo od Grčije in Balkanskega polotoka do Bližnjega vzhoda in Egipta. Vzhodni del je bil večinoma naseljen z grško govorečimi ljudstvi in je bil bolj razvit in bogat kot zahodni del.

Krščanstvo

380

Krščanstvo je monoteistična religija, ki temelji na verovanju v enega Boga, ki se je razodel ljudem skozi Jezusa Kristusa, njegovega Sina. Krščani verjamejo, da se je Jezus rodil iz Device Marije, da je živel na Zemlji, da je oznanjal o ljubezni in usmiljenju ter da je umrl na križu za grehe ljudi. Verjamejo, da se je Jezus vstal od mrtvih, kar predstavlja temelj vere krščanstva.

Srednji vek

476

Srednji vek je zaznamovalo obdobje fevdalizma, kjer so plemiči vladali nad kmeti in drugimi nižjimi sloji družbe, ter pomembni dogodki, kot so križarske vojne in epidemija kuge. V tem obdobju so se razvile pomembne arhitekturne in umetniške stvaritve, kot so katedrale, gradovi, romarska središča in rokopisi.
Pomembno vlogo so igrali tudi različni vladarji in voditelji, kot so Karel Veliki, Viljem Osvajalec in Krištof Kolumb.

Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva

476

Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je kompleksen proces, ki je trajal več stoletij in se je začel že v 3. stoletju n. št. Razlogi za propad so bili različni, med njimi so bili notranji politični konflikti, gospodarska kriza, slabitev vojske, migracije ljudstev ter naraščanje pritiska zunanjih sovražnikov. V 5. stoletju n. št. so Vandali, Vizigoti in Huni prestopili rimske meje ter oslabili in osvojili ozemlja zahodnega dela Rimskega cesarstva.

Cesar Justinijan I.

527

527-565
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565 n. št. Velja za enega najpomembnejših cesarjev v zgodovini Bizantinskega cesarstva. Njegovo vladavino zaznamujejo številne pomembne reforme, gradbene projekte in vojaške kampanje. Med njegovimi najpomembnejšimi dosežki so reforme pravnega sistema, ki jih je zbral v zbirki zakonov, imenovanih Justinijanovi zakoni.

začetek islama

622

Islam je monoteistična religija, ki se je začela v 7. stoletju n. št. v Arabiji. Ustanovitelj islama je prerok Mohamed, ki je prejel razodetja od Boga preko arhangelov. Mohamed je začel širiti novo vero med arabsko prebivalstvo in uspel pridobiti številne privržence. Islam poudarja enega samega Boga, Allaha, in opozarja na pomembnost dobrih del, molitve in pokorščine Bogu. Mohamedova sporočila so zbrana v sveti knjigi Koranu, ki je temeljni vir verskega znanja v islamu.

Karantanija

623

623-828
Karantanija je bilo zgodovinsko območje na današnjem ozemlju Slovenije, ki je obstajalo v obdobju od 7. do 9. stoletja. Ime Karantanija izhaja iz besede "Karantanci", ki so bili zgodovinski slovanski narod, ki je naseljeval to območje. Karantanija je bila v zgodovini pomembna zaradi svoje neodvisnosti in samostojnosti ter je imela močan politični in kulturni vpliv na druge slovanske narode v Evropi.

Rekonkvista

711

Rekonkvista je bila vojaška in politična kampanja, ki je trajala skoraj osem stoletij (od 8. do 15. stoletja) in je imela za cilj ponovno zavzeti in enotno obvladati celotno Iberski polotok s strani krščanskega prebivalstva po islamski invaziji v 8. stoletju. Začela se je z osvajanjem krščanskih kraljestev v severni Španiji in se nadaljevala skozi srednjeveško obdobje z osvajanjem večjih mest na jugu in končno leta 1492 z osvajanjem Granade, zadnje islamske utrdbe na Iberskem polotoku.

Kronanje kralja Velikega za Rimskega cesarja

800

Kronanje kralja za Rimskega cesarja je bilo kronanje germanskega kralja s strani papeža, ki je simboliziralo prenos oblasti nad Rimskim cesarstvom na germanskega kralja. Prvo kronanje je potekalo leta 800 n. št., ko je papež Leon III. kronal kralja Frankov Karla Velikega za Rimskega cesarja. S tem dejanjem je papež potrdil Karla Velikega kot pravega naslednika rimskega cesarja in s tem postavil temelje Svetega rimsko-nemškega cesarstva.

Velika Shizma

1054

Velika shizma je bila razkol v krščanski cerkvi, ki se je zgodil leta 1054 n. št. in je razdelil krščansko cerkev na vzhodno pravoslavno in zahodno katoliško cerkev. Do razkola je prišlo zaradi teoloških, kulturnih in političnih razlik med vzhodno in zahodno cerkvijo. Glavni sporni točki sta bili vprašanje o avtoriteti rimskega papeža in uporaba dodatka Filioque v Nicejsko-verižnem simbolu. Vzhodna cerkev ni priznavala papeške avtoritete.

Križarske vojne

1095

1095-1272
Križarske vojne so bile vrsta oboroženih spopadov med krščanskimi vojaki in muslimani v obdobju od 11. do 13. stoletja, ki so imele za cilj osvojiti sveta mesta in ozemlja na Bližnjem vzhodu, ki so veljala za sveta za krščanstvo zlasti Jeruzalem. Prvo križarsko vojno je leta 1096 organiziral papež Urban II. z namenom da bi krščanstvo razširili in ponovno osvojili Jeruzalem, ki je bil takrat pod muslimansko oblastjo. V naslednjih stoletjih so se odvijale še štiri velike križarske vojne.

Humanizem in Renesansa

1300

1300-1600
Humanizem in Renesansa sta bila gibanja, ki sta se pojavili v Evropi v 14. in 15. stoletju ter predstavljala velik prelom v umetnosti, filozofiji, literaturi in družbenih razmerjih. Humanizem je bil prvo gibanje, ki je poudarjalo pomembnost človeka in njegovega poslanstva na svetu. Humanisti so izhajali iz idej grške in rimske filozofije ter se posvečali raziskovanju človeškega duha, vključno s kulturo, jezikom, literaturo in umetnostjo.

Celjski grofje

1322

1322 -1435
Celjski grofje so bili plemiška rodbina, ki je vladala nad Štajersko, Kranjsko, Hrvaško in drugimi deli srednje Evrope v obdobju od 14. do 15. stoletja. Grofje Celjski so postali ena najmočnejših plemiških rodbin v srednji Evropi in so se uveljavili kot pomembni politični in gospodarski akterji svojega časa. V času svoje vladavine so razvijali kulturo, umetnost in izobraževanje ter so podpirali številne kulturne in umetniške projekte. Najbolj znan med njimi je bil Ulrik II.

Epidemija kuge

1348

Epidemija kuge je bila smrtonosna bolezen, ki se je v srednjem veku razširila po Evropi in drugih delih sveta. Bolezen se prenaša z bolnih ljudi na druge preko bolh, ki živijo na glodavcih, kot so podgane. Epidemija kuge je v 14. stoletju povzročila veliko smrti, ocenjuje se, da je bila smrtnost med 75 in 200 milijoni ljudi. Kuga je imela velike posledice za družbo in gospodarstvo, saj so umrli milijoni ljudi, ki so bili ključni za delovanje družbe in gospodarstva.

Turški vpadi

1408

1408-1593
Turški vpadi so bili obdobje stalnih osmanskih napadov na krščanske države v vzhodni in srednji Evropi med 14. in 17. stoletjem. Osmansko cesarstvo je bilo močno in razširjeno, saj so Turki osvojili velik del Balkanskega polotoka, severno Afriko, Bližnji vzhod in del Azije. V času turških vpadov so krščanske države organizirale vojaške kampanje za zaščito svojih ozemelj in za zaustavitev turškega širjenja.

izum tiskarskega stroja

1450

Tiskarski stroj je izum, ki omogoča hitrejšo in cenejšo tiskanje publikacij. Najbolj znan tiskarski stroj je izumitelja Johanna Gutenberga, ki je v 15. stoletju izumil sistem za tiskanje s premičnimi kovinskimi črkami. Do tega izuma so se knjige in druge publikacije ročno prepisovale, kar je bilo počasno, dragoceno in nagnjeno k napakam. Gutenbergov sistem pa je omogočil hitro in natančno tiskanje velikega števila knjig v enaki obliki.

Turško zavzetje Konstantinopla

1453

Turško zavzetje Konstantinopla je bila vojaška invazija Osmanskega cesarstva na Bizantinsko cesarstvo, ki se je končala s padcem Konstantinopla leta 1453. Turški sultan Mehmed II. je zbral veliko vojsko in napadel Konstantinopel, ki je bil glavno mesto Bizantinskega cesarstva. Turška vojska je okoliških obzidij mesta obkolila ter z gradnjo posebnih topov in drugih oboroževal napadla obzidje, ki jih je uspela prebiti in vdreti v mesto. Vdor v mesto je bil krut in krvav ter je trajal tri dni.

kmečki upori

1478

1478-1713
Kmečki upori so bili organizirani upori kmetov proti fevdalnim gospodarjem in vladarjem, ki so bili pogosti v srednjem veku in zgodnjem novem veku. V večini primerov so bili kmečki upori posledica slabih socialno-ekonomskih razmer, ki so prizadele kmečko prebivalstvo, kot so visoke davčne obremenitve, nepravična delitev zemlje, pomanjkanje hrane in drugo. Kmetje so se pogosto združevali v oborožene skupine in organizirali upore, ki so se lahko razvili v obsežne vojne.

Novi vek

1492

življenje v Novem veku
- Evropejci se pričnejo seliti v Ameriko, Avstralijo in si lastijo tamkajšnje ozemlje.
- Izkoriščajo domače prebivalstvo za delo v rudnikih in na poljih.
- Na novo odkrita območja prinesejo bolezni (ošpice, črne koze). Ponekod so bolezni
iztrebile domačine.
- Številne vojne zaradi ozemlja.
- Nova gospodarska dejavnost – INDUSTRIJA
- Čas številnih izumov in odkritij (lokomotiva, parni stroj, telefon, radio, žarnica,
avtomobili, tekoči trak, letalo itd.).

Kolumbovo odkritje Amerike

1492

Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492 ko je italijanski pomorščak Christopher Columbus na službenem naročilu španske krone priplul do otoka Guanahaní v Karibskem morju. Columbus je s svojo odpravo želel poiskati novo pomorsko pot do Indije, vendar je odkril popolnoma novo celino, za katero se je kasneje izkazalo da je bil to Ameriški kontinent. Columbusova odprava je tako postala začetek evropske kolonizacije Amerike in uvod v obdobje raziskovanja in širjenja Evropejcev v Novi svet.

Reformacija

1517

Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju ki je imelo za cilj reformirati Katoliško cerkev. Gibanje se je začelo kot odziv na kritiko različnih vidikov cerkve kot so bili prodaja odpustkov slaba finančna uprava in korupcija. Mnogi reformisti so kritizirali tudi doktrino in prakso cerkve ter se zavzemali za vrnitev k prvotnim krščanskim načelom in praksam. Je prinesla številne spremembe v krščansko veroizpoved kot so ukinitev celibata prevajanje Biblije v domače jezike in poudarek na osebni veri

Prvi slovenski tiskani knjigi

1550

Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 v Tübingenu v Nemčiji natisnil protestantski duhovnik Primož Trubar. Katekizem je bil verski priročnik, namenjen poučevanju ljudi o krščanski veri, medtem ko je bil Abecednik namenjen poučevanju branja in pisanja. Obe knjigi sta bili natisnjeni v protestantski reformacijski pisavi in sta bili namenjeni Slovencem, ki so takrat živeli v kranjski in štajerski regiji današnje Slovenije.

Augsburški verski mir

1555

ugsburški verski mir je bil dogovor, dosežen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi vladarji Svetega rimskega cesarstva, ki je končal vojne in konflikte med verskimi skupinami v nemškem cesarstvu. Dogovor je priznal pravico protestantskih knezov, da se odločijo o veroizpovedi svojih podložnikov, kar je bilo v nasprotju s takratno prakso katoliške cerkve.

prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino

1584

Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583 in je delo protestantskega duhovnika Adama Bohoriča. Imenovala se je Arcticae horulae succisivae in je bila namenjena poučevanju slovenskega jezika, saj je vsebovala opise slovnice, slovarček, izjave in primerjalne tabele.
Prevod Svetega pisma v slovenščino je bil izdan leta 1584 in je bil delo protestantskega duhovnika Jurija Dalmatina. To je bil prvi prevod Svetega pisma v slovenski jezik, ki je bil natisnjen.

Ludvik XIV. in absolutizem

1643

1643-1715
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil kralj Francije od leta 1643 do 1715. Bil je zagovornik absolutne monarhije in utrdil svojo moč na račun šibke parlamentarne opozicije in plemstva. Z uvedbo različnih reform, kot so ustanovitev stalne vojske, centralizacija uprave in nadzor nad cerkvijo, je utrdil svoj nadzor nad Francijo. Ludvik XIV. je s svojo politiko absolutizma (kralj edini vladar) in centralizacije moči pustil pomemben pečat v zgodovini Francije in celotne Evrope.

razsvetljenstvo

Period: 1680 to 1780

Je bilo gibanje v zgodovini Evrope, ki je poudarjalo racionalno mišljenje svobodo in prosvetljenost kot ključne vrednote. Razsvetljenstvo je priznavalo pomen znanosti, tehnologije in razuma ter nasprotovalo dogmatičnemu in verskemu pristopu k spoznavanju sveta. Razsvetljenci so se borili proti cenzuri in zatiranju svobode govora ter spodbujali izobraževanje in vključevanje v družbo. Pomembne figure razsvetljenstva so bile, med drugimi, Voltaire, Rousseau, Montesquieu, Diderot in Adam Smith.

Marija Terezija

Period: May 13, 1717 to Nov 29, 1780

Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja, ki je kot prva ženska vladarica Habsburške monarhije vladala med letoma 1740 in 1780. Za svoje obdobje je bila izjemno reformistična in moderna vladarica, saj je uvedla mnoge spremembe v družbeni in ekonomski sistem, sodstvo, izobraževanje in zdravstvo. Med njenimi reformami so bile tudi ukinitve suženjstva, razvoj industrije, vzpostavitev obveznega šolanja in reforma sodstva.

prva industrijska revolucija

Period: 1750 to 1850

Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in je bila obdobje intenzivnih sprememb v proizvodnem procesu in tehnoloških inovacij, ki so pripomogle k preoblikovanju družbe in gospodarstva. Z izumom parnega stroja, ki ga je razvil James Watt, je bilo mogoče avtomatizirati in mehanizirati proizvodnjo, kar je omogočilo večjo učinkovitost in produktivnost v industrijskem sektorju.

Napoleon Bonaparte

Period: Aug 15, 1769 to May 5, 1821

Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški poveljnik in politik, ki je vodil francosko vojsko v številnih vojnah v 18. in 19. stoletju ter je postal znan po svojih vojaških dosežkih. Leta 1799 je izvedel državni udar, s katerim je prevzel oblast in ustanovil Francosko cesarstvo. Vodil je številne vojne, vključno s prvo in drugo koalicijo ter vojno proti Rusiji, v katerih je Francija osvojila velik del Evrope.

Nastanek ZDA

Jul 4, 1776

Nastanek Združenih držav Amerike sega v čas kolonizacije Severne Amerike s strani evropskih držav v 16. in 17. stoletju. Britanski kolonisti so se naselili v vzhodnih delih Severne Amerike, medtem ko so Španci in Francozi prevladovali na jugozahodu in severu. Med letoma 1754 in 1763 so Britanci in Francozi vodili vojno za nadzor nad ozemljem, ki se je končala z britansko zmago in pridobitvijo skoraj celotnega ozemlja. Tako so Britanci postali prevladujoča kolonialna sila na severovzhodu.

Francoska revolucija

Period: Jul 14, 1789 to 1799

Francoska revolucija je bila obdobje družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799. Revolucija se je začela z zborovanjem tretjega stanu v Versaillesu, ki je nasprotoval absolutistični vladi. Sledile so množične vstaje, zasedba Bastilje in razglasitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana. Revolucionarni val je prinesel konec absolutne monarhije in uvedbo republikanske vlade, ter kasneje vzpostavitev Napoleonovega cesarstva.

Ilirske Province

Period: Oct 14, 1809 to Jan 8, 1813

Ilirske province so bile ozemlje, ki ga je Napoleonova Francija okupirala med letoma 1809 in 1813, vključno s približno današnjimi Slovenijo, Hrvaško in delom Italije. V okviru tega je Napoleon ustanovil Ilirske province kot francosko upravno območje z Ljubljano kot glavnim mestom. Vlada Ilirskih provinc je bila zgrajena na francoskem modelu, uvedla je učenje francoskega jezika v šolah in uvedla je nov sistem upravljanja.

Metternichov absolutizem

Period: 1815 to 1848

Gre za obdobje, ko je bil kansler Klemens von Metternich vodilna politična figura v Avstriji in je poskušal ohraniti avstrijsko cesarstvo pod strogim nadzorom s pomočjo reakcionarne politike. Metternich se je zavzemal za ohranjanje absolutne monarhije, zaostrovanje cenzure, omejevanje javnih zborovanj in politične dejavnosti ter ohranjanje verskega in družbenega reda.

Kongres svete alianse v Ljubljani

1821

Kongres Svete alianse v Ljubljani je potekal leta 1821 in je bil sestanek vladarjev treh držav, Rusije, Prusije in Avstrije, ki so sestavljale Sveto alianco. Namen sestanka je bil pregledati razmere v Italiji in področju Balkana, kjer so se začele pojavljati ideje o narodni samostojnosti in osamosvojitvi. Sestanka se je udeležil tudi avstrijski kancler Klemens von Metternich, ki je bil ključni zagovornik ohranjanja avstrijskega cesarstva pod absolutističnim režimom.

Franc Jožev I.

Period: Aug 18, 1830 to Nov 21, 1916

ranc Jožef I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. V času njegovega vladanja so bile na oblasti liberalne in konservativne struje, ki so se borile za prevlado v avstrijskem cesarstvu. Med njegovim vladanjem so se zgodile številne pomembne zgodovinske dogodke, kot so izbruh prve svetovne vojne, avstro-ogrska okupacija Bosne in Hercegovine, vzpon nacionalizmov in nastanek avstro-ogrske monarhije.

pomlad narodov in zedinjena Slovenija

1848

Pomlad narodov je bilo obdobje zgodovine v Evropi ko so se pojavili množični upori in revolucije proti avtoritarnim vladam in željam ljudstva po narodni samostojnosti. V tem času so se pojavile tudi zahteve po združitvi in samostojnosti slovenskega naroda, kar je pripeljalo do nastanka gibanja za zedinjeno Slovenijo. Zedinjena Slovenija je bila politična ideja, ki se je pojavila v drugi polovici 19. stoletja in si je prizadevala za združitev vseh slovenskih dežel v eno politično enoto.

Bachov absolutizem

Period: 1849 to 1859

Bachov absolutizem se nanaša na obdobje avstrijske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja, ko je bil avstrijski kancler Klemens von Metternich zamenjan z avstrijskim kanclerjem Johannom Bachom. V tem obdobju je bila uvedena nova politika, ki je nasprotovala liberalizmu, demokraciji in narodnim gibanjem. V ospredju so bili interesi države in cesarja, kritika vlade pa je bila kaznovana

druga industrijska revolucija

Period: 1850 to 1950

Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je nadaljevala procese, ki so se začeli v prvi industrijski revoluciji. Glavni poudarek druge industrijske revolucije je bil na izboljšanju proizvodnje in širjenju industrije v svet. Med najpomembnejšimi izumi te dobe so bili notranje izgorevalni motor, telegraf, telefon, gramofon, žarnica, kinematograf in razvoj kemikalij in farmacevtskih izdelkov.

Nastanek kraljevine Italije

1861

Nastanek kraljevine Italije je posledica združevanja italijanskih držav v enotno državo. Proces združevanja se je začel v 19. stoletju in trajal več desetletij. Ključni akterji tega procesa so bili Giuseppe Mazzini, Camillo Cavour in Giuseppe Garibaldi. Leta 1861 je bil ustanovljen Kraljevina Italija pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II. Glavno mesto kraljevine je bila Firence, kasneje pa je bila prestolnica prestavljena v Rim.

Ameriška državljanska vojna

Period: Apr 1, 1861 to Apr 1, 1865

Ameriška državljanska vojna je trajala od leta 1861 do leta 1865. Bila je boj med Severom (Združene države Amerike) in Jugom (Konfederacija), ki se je začel zaradi različnih pogledov na suženjstvo in druge politične, gospodarske in kulturne zadeve. Po štirih letih bojev je Sever zmagal in suženjstvo je bilo končano. Vojna je povzročila veliko število smrtnih žrtev, predvsem med civilisti, in veliko materialno škodo na obeh straneh.

nastanek Avstro-ogrske

1867

Nastanek Avstro-Ogrske se je zgodil leta 1867 po avstrijsko-ogrijskem izgledevalnem sporazumu, ki je sledil porazu Avstrije v vojni z Italijo in Prusijo. S sporazumom je bil vzpostavljen nov politični red, v katerem je bil avstrijski cesar istočasno tudi ogrski kralj, imenovalo pa se je ga kraljevina Ogrska. Avstrija in Ogrska sta si delili skupne zadeve, kot sta obramba in zunanja politika, medtem ko so bile notranje zadeve urejene znotraj vsake države posebej.

Nastanek Nemškega cesarstva

1871

Nastanek Nemškega cesarstva se je zgodil leta 1871, ko je bila združena razdrobljena nemška ozemlja pod vodstvom Prusije. Pruski kralj Viljem I. je bil kronan za nemškega cesarja v dvorani ogromne palače Versailles v Franciji po koncu vojne s Francijo. Nastanek Nemškega cesarstva je bil posledica dolgotrajnega prizadevanja za združitev nemških ozemelj, ki je bilo spodbujeno z idejami narodnega prebujenja in s konfliktnimi odnosi med Prusijo in Avstrijo.

Rudolf Maister

Period: Mar 29, 1874 to Jul 26, 1934

atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika

Period: Jun 28, 1914 to Jun 28, 1914

Prva svetovna vojna

Period: Jul 28, 1914 to Nov 11, 1918

Soška fronta

Period: May 1, 1915 to Nov 1, 1917

Ruska revolucija

1917

moderna doba ali sodobnost

Period: 1918 to 2022

ZNAČILNOSTI MODERNE DOBE
- napredek na vseh področjih,
- razvoj medicine (presaditve ledvic, jeter, srca),
- odkrivanje vesolja,
- računalništvo in internet, radio, televizija, mobilni telefon,
- letala,
- onesnaževanje okolja,
- bogastvo in revščina – razvite in nerazvite države,
- terorizem.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Oct 29, 1918

Kraljevina SHS in Jugoslavija

Period: Dec 1, 1918 to Nov 29, 1945

pariška mirovna konferenca

Period: Jan 18, 1919 to Jan 21, 1920

Zlata dvajseta leta

Period: 1920 to 1929

Trianonska pogodba - meja v Prekmurju

Jun 4, 1920

Koroški plebiscit

Oct 10, 1920

stalizem v sovjetski zvezi

Period: Apr 3, 1922 to Oct 16, 1952

fašizem v Italiji

Period: Oct 30, 1922 to Sep 3, 1943

velika gospodarska kriza

1929

nacizem v Nemčiji

Period: Mar 5, 1933 to May 8, 1945

Španska državljanska vojna

Period: 1936 to 1939

Druga svetovna vojna

Period: Sep 1, 1939 to Sep 3, 1945

Napad na Kraljevino Jugoslavijo

Apr 6, 1941

Jugoslavija

Period: 1945 to 1992

Nastanek OZN

Oct 10, 1945

Hladna vojna

Period: Mar 12, 1947 to Oct 26, 1991

Korejska vojna

Period: 1950 to 1953

Evropska skupnost za premog in jeklo

1951

Londonski Memorandum

Oct 5, 1954

gibanje neuvrščenih

1955

Evropska gospodarka skupnost

1957

Kubanska kriza

1962

Vietnamska vojna

Period: 1965 to 1973

Ameriški pristanek na Luni

Jul 20, 1969

Jedrska nesreča v Černobilu

Apr 26, 1986

Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije

1990

prve večstrankarske volitve

Apr 1, 1990

Plebiscit o osamosvojitvi

Dec 23, 1990

denacionalizacija in privatizacija

Period: 1991 to 1999

razglasitev samostojnosti

Jun 26, 1991

vojna za Slovenijo

Period: Jun 27, 1991 to Mar 7, 1991

Sprejetje Slovenske ustanove

Dec 23, 1991

Evropska Unija

1992

Vključitev v NATO

Mar 29, 2004

Priključitev Evropski Uniji

May 1, 2004

vstop v Euroobmočje

Jan 1, 2007

Gospodarska kriza

Period: 2008 to 2013

Epidemija COVID 19

Jan 3, 2020