-
Obdobje od pojava človečnjakov ( predhodnjikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
-
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.
-
Prve visoke kulture/države so se pojavile ob velikih
rekah Afrike in Azije, kjer so bili ugodni pogoji za
razvoj poljedelstva.Rodovitni pas, ki je nastal na poplavnem področjujezaradi naraščanja števila prebivalstva kmalu postal
premajhen. Nove poljedelske površine so začeli
pridobivati z gradnjo namakalnih sistemov, s katerimi
so lahko namakali polja. -
V začetku srednje MINOJSKE DOBE (ok. 2000) se je razvila na osrednjem delu otoka svojevrstna dvorna kultura. Življenje se je odvijalo predvsem v mestnih naselbinah. Starejša, pretežno kmečka kultura, je v precejšnji meri propadla. Središče političnega in gospodarskega življenja so postale palače z oljnimi mlini in vsakovrstnimi delavnicami. Naselitev Indoevropejcev v Grčiji je v arheologiji pustila malo sledi. Očitno so prišli priseljenci pod vpliv višje kulture staroselcev.
-
Grška temna doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki je sledilo mirenemu in razvitemu obdobju Myceneanov. To obdobje je zaznamovalo upad kulturne in gospodarske dejavnosti, ki se je odražal v manjši izgradnji arhitekture, manjšem obsegu trgovine in pomanjkanju pisanja.
-
800 pr. n. št. -> NASTANEK GRŠKIH POLISOV -
776 pr. n. št.– 500 pr. n. št. -> ARHAIČNA GRČIJA -
Na začetku 8.stoletja pr. n. št. je na ozemlju, ki ga danes imenujemo Italija, živelo več različnih plemen. Dve najpomembnejši sta bili Latini in Etruščani. Večina ljudi je bila kmetov, ki so živeli na vaseh. Etruščaniso bili trgovci ter znani po gradnji mest in naselij.Sam Rim je bil na začetku skupek manjših vasi ob bregovih Tibere. Vasiso se postopoma povezale v strnjeno naselje, prebivalci pa so postali znani kot Rimljani.
-
500 pr. n. št.– 323 pr. n. št. -> KLASIČNA GRČIJA -
Po koncu obdobja kolonizacije so Grki poselili obalo Male Azije in obale Črnega morja. Tako so prišli v stik tudi s Perzijci, ki so takrat razširi oblast nad Malo Azijo. Ko so Perzijci zasedli Malo Azijo, so jim grška mesta odpovedala poslušnost in se jim uprla. V pomoč so jim Atenci poslali orožje in vojake. Zato se je Perzijski kralj Darej I. sklenil maščevati Atenam.
-
Aleksander Veliki se je rodil julija 356 p.n.št. Kot majhen deček je bil Aleksanderbister, neverjetno vzdržen, vendar je že takrat kazal častihlepje. Aleksandra je šolaloveč vzgojiteljev, ki so ga spodbujali pri branju knjižnih del, telesnem urjenju in učenjutehnične vzgoje, med njimi tudi Aristotel. Na Aleksandra in vse njegove učitelje jepazil učitelj Leonidas, ki je bil sorodnik njegove matere.
-
323 pr. n. št.– 146 pr. n. št. -> HELENISTIČNA GRČIJA -
Boj za prevlado na Siciliji in v zahodnem Sredozemlju.
-Rimljani zgradijo ladjevje in uprizarjajo kopenske bitke na morju.
-Nestanovitna vojna sreča
- po 23 letih Rimljani preženejo Kartažane z njihove posesti na Siciliji in izsilijo mirovno pogodbo.
-Sicilija postane prva Rimska provinca. Kmalu si podredijo še Sardinijo in Korziko. -
146 pr. n. št.– 324 -> RIMSKA GRČIJA -
- 7. 100 pr. n. št.– 15. 3. 44 pr. n. št. -> GAJ JULIJ CEZAR
-
509 pr. n. št.– 27. pr. n. št. -> RIMSKA REPUBLIKA -
Krščanstvo izvira že iz srednjega veka, ko je bilo med Judi v Palestini, ki so pod Rimljani izgubili samostojnost, razširjeno upanje v prihod Mesije (Odrešenika). Ta naj bi prišel na svet in odrešil ljudi trpljenja. Tam se je v tistem času razširila nova vera, krščanstvo. Začetnik krščanstva je Jezus Kristus, ki se je rodil v času vladanja cesarja Avgusta, v Betlehemu, pred približno 2000 leti.
-
63 pr. n. št.–14 n. št. -> GAJ OKTAVIJAN AVGUST -
Bizantinska država je nastala leta 395, ko je Rimski imperij razpadel na vzhodni in zahodni del.Območje Albanije je prišlo pod vzhodni del, Bizantinski imperij. Slednjega je skozi njegovo zgodovino vodilo tudi nekaj Ilirov, med njimi Justinijan I.. Do 5. stoletja je bila krščanska vera dodobra uveljavljena,dežela pa je sodila pod nadzor papeža v Rimu.
-
V svoji zgodovini je Rimski imperij nadziral vse helenizirane države v Sredozemlju, kot tudi keltska območja Zahodne Evrope. Upravljanje Rimskega imperija je sčasoma privedlo do ločitve na vzhodno in zahodno polovico. Leta 476, ko je oblast na zahodu prevzel Odoaker, se je zahodna polovica že močno razvijala v novo smer, v kateri je cerkev prevzela večino administrativnih in karitativnih vlog nekdanje sekularne vlade.
-
380 –> KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu -
- pr. n. št.– 476 -> RIMSKO CESARSTVO
-
476 -> PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA -
SREDNJI VEK je zgodovinsko obdobje, ki se je pričelo leta 476 z razpadom Zahodnega rimskega cesarstva (konec starega veka) in se končalo leta 1492 z odkritjem Amerike. Nekateri zgodovinarji postavljajo konec srednjega veka leta 1453 s padcem Konstantinopla, s čimer se je zaključila dolgoletna tradicija Vzhodnorimskega imperija. Skoraj tisočletno obdobje srednjega veka razmejimo na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek.
-
527–565 -> CESAR JUSTINIJAN I. -
Islam v arabščini pomeni: zapuščenost, predanost, podvreči se. Beseda izraža temeljno naravnanost ver, ki temelji na razodetju Boga Alaha preroku Mohamedu, ki se mu j razodel kot najvišji kateremu se je treba posvetiti (podvreči), sebe v celoti. Arabski glagol “SALIMA”, ki se prevaja z “podvreči se” izraža bistvo Islama. Musliman je tisti, ki se Bogu popolnoma podvrže (izroči) (musliman je nedovršna oblika glagola salima – tako obe besedi pomenita isto).
-
Karantanija (po staroslovensko Korotan)je bila slovanska plemenska kneževina v vzhodnih Alpah. Ustanovljena v 7. stoletju je obstajala skoraj 300 let. Leta 568 so se Langobardi z obmejnih področij Panonske nižine preselili v severno Italijo. V zadnjih dveh desetletjih 6.stoletja so vzhodnoalpski prostor s pomočjo Avarov postopno osvojili Slovani.
-
800 -> KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA -
1054 -> VELIKA SHIZMA -
Križarske vojne so bile vrsta odprav (od konca 11. do konca 14. stol.), ki naj bi zagotovile krščansko oblast nad svetimi kraji v Palestini, ki so bili pod nadzorom muslimanov. V širšem pomenu so križarske vojne izraz za verske vojne nasploh.Vzrok za začetek križarskih vojn je bil, da so muslimani začeli ogrožati romanja (potovanje do verskih svetišč ali svetih krajev) kristjanov v svete kraje v Palestini.
-
1322–1435 -> CELJSKI GROFJE -
Najbolj uničujoča bolezen srednjega veka in verjetno v zgodovini pa je bila prava kuga. Prvič so o njej poročali leta 541 v Konstantinoplu, sedežu vzhodnorimskega oziroma bizantinskega cesarstva; ime je dobila po takratnem cesarju Justinijanu I., ki je tudi zbolel, vendar preživel.
-
Prvič so Turki vpadli na ozemlje današnje Slovenije leta 1408, ko so vpadli v Belo krajino in izropali okolico Metlike. V 200 letih so ozemlje današnje Slovenije opustošili približno 60-krat, včasih tudi večkrat letno. Plenjenja so izvajale hitre konjeniške udarne skupine turške vojske, trajala pa so od nekaj dni do več tednov. S plenom so se vračali onstran reke Une, v meje takratnega Osmanskega imperija. Turki so požigali, ropali ter pobijali. V suženjstvo so odpeljali okoli 60.000 ljudi.
-
- maja leta 1453 je tedaj le 21-letni sultan Mehmed II. Fatih (Osvajalec) zavzel Carigrad (Konstantinopel), s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Po nekaterih podatkih so se zadnji branilci predali dan kasneje. Za številne zgodovinarje (predvsem v Turčiji) zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka. Obleganje mesta se je začelo 6. aprila 1453. Na strani Osmanskega cesarstva se je borilo okoli 80.000 vojakov
-
Splošno velja, da je celino Ameriko odkril Krištof Kolumb leta 1492. Kljub temu nekateri primat pripisujejo Vikingom. Ne glede na to, kaj pravi zgodovina, pa je bil Krištof Kolumb, kljub štirikratnemu potovanju na zahod, do svoje smrti prepričan, da je odkril zahodno pot do Indije. Amerika je na zahodni polobli. Na severu se Aljaska močno približa Aziji, na jugu pa je Ognjena zemlja zadnja ladijska postojanka na poti na Antarktiko. Ameriko obdajata Tihi in Atlantski ocean.
-
- Kmetje predstavljajo prevladujoč sloj prebivalstva
- Čeprav je njihova gospodarska dejavnost kmetijstvo, se vse bolj ukvarjajo z trgovino
- To med kmeti povzroča socialne razlike
- V odnosu do privilegiranega plemstva niso dobili nobenih pravic, odnos krize fevdalizem le še zaostri
- Položaj kmeta se razlikuje po posameznih državah:
- V Angliji je veliko zemlje v lasti kmetov, vendar jo nekateri veleposestniki želijo pridobiti nazaj
-
Izum tiskarne iz leta 1490, ki ga Johannes Gutenberg spremenil potek človeške zgodovine. Pred tem izumom literarni predmeti niso bili le težki proizvajati v množičnih količinah, temveč tudi predragi za večino ljudi. Vse knjige in drugi bralni materiali so bili skrbno napisani ročno, toda Gutenbergov razburljiv stroj je omogočil fizično "stiskanje" besedila na pergament na stroškovno in časovno učinkovit način.
-
711–1492 -> REKONKVISTA -
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se začne leta 1492 z odkritjem Amerike, ter se konča s koncem prve svetovne vojne leta 1918. Novi vek je trajal približno 400 let, človeštvo pa je v tem času doživelo velik napredek. Evropejci se pričnejo seliti v Ameriko, Avstralijo in si lastijo tamkajšnje ozemlje.
-
Reformacija je ime za versko prenovitveno gibanje v Evropi v 15.stol., predvsem pa v 16.stol. To gibanje je začel Martin Luther. Cerkev je bila v tistem času zelo materialna in nemoralna. Protestanti so hoteli nazaj prvotno krščanstvo. Leta 1517 je Martin Luther na cerkev pribil svojih 95 tez, kako naj bi bilo treba prenoviti, spremeniti cerkev.
-
Trubar je objavil 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini, Osnoval ga je na ljubljanskem oz. osrednjeslovenskem govoru, dodal pa mu je dolenjske značilnosti (npr. vejdel) in nemške besede (npr. štuki, bukvice).
Prvi dve knjigi je napisal v gotici, kasneje pa je uporabljal latinico (bohoričico).
Od leta 1550, ko sta izšli prvi slovenski knjigi, do leta 1595 je bilo na Slovenskem literarno–zgodovinsko obdobje reformacija oz. protestantizem, temu pa je sledila protireformacija. -
1555 -> AUGSBURŠKI VERSKI MIR -
1584 -> PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO -
HUMANIZEM:
filozofsko literarno gibanje v 2/2 15. st. RENESANSA:
umetniško – kulturno gibanje 1416. st. , ki posnema antiko in jo razširi -
1643–1715 -> LUDVIK XIV. -
Število evropskih mest in njihovo prebivalstvo sta v 15. in 16. stoletju naraščala,
skupaj z njima je naraščal delež obrti in trgovine v gospodarskem življenju
večine evropskih držav. V družbi, ki je od zgodnjega srednjega veka temeljila na naturalnem gospodarstvu, se je uveljavljalo denarno gospodarstvo. Gospodarsko okrepljena mesta so si v poznem srednjem veku izborila sodelovanje pri vladanju, meščanstvo je bilo poleg plemstva in duhovščine vključeno v delo stanovskih državnih zborov. -
Razsvetljenstvo je oznaka za kulturno in idejno gibanje 18. stoletja, ki je nastalo v Franciji in je pripravljalo podlago za francosko revolucijo (1789). To ni splošen umetnostni slog, saj se izraz ne uporablja za glasbo in arhitekturo, ampak le za književnost 18. stoletja. Razsvetljenstvo je književno obdobje, ki je poudarjalo razum
-
- 5. 1717–29. 11. 1780 -> MARIJA TEREZIJA
-
Za obdobje po revoluciji je značilna organizacija dela v velikem obsegu, masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev. Po drugi strani pa je to tudi obdobje velikih gospodarskih in socialnih problemov.
Cena izdelkov je naglo padla, začel se je nagel napredek znanosti, povečala se je tudi uporaba električne energije. -
- 8. 1769–5. 5. 1821 -> NAPOLEON BONAPARTE
-
V britanskih kolonijah so vedno bolj izginjale stanovske razlike. Najpomembnejša je bila iznajdljivost in znanje. Vsakdo je veljal toliko kot je ustvaril in zaslužil. VB je strogo nadzorovala gospodarstvo lastnih kolonij. Ko je ugotovila da postajajo naseljenci v kolonijah vse bolj podjetniški jih je hotela omejiti z visokimi davki in posebnimi pravicami angleških trgovcev in ladjarjev. Obdavčili so celo čaj.
-
Francoska revolucija je bila obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799, ki je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma.
-
Ilirske province so bile ustanovljene z dekretom Napoleona Bonaparta (1769–1821) 14. oktobra 1809 ter so do 13. oktobra leta 1814 obsegale današnjo Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije, t. i. Vojno krajino, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro, ki so bile dotlej pod Avstrijskim cesarstvom, sedež pa so imele v Ljubljani, tedaj mesto z 12.000 prebivalci, v katerem je uradoval generalni guverner.
-
Obdobje v Avstriji do konca Dunajskega kongresa leta 1848 imenujemo METTERNICHOV ABSOLUTIZEM. V tem času je bil Metternich ena najpomembnejših političnih osebnosti v Avstriji; sprva je bil NOTRANJIMINISTER, kasneje pa predsednik vlade KANCLER. Za njegovo politiko je značilno geslo: »Ničesar spreminjati.« Metternich je bil odločen NASPROTNIK RAZVOJA USTAVNOSTI in PARLAMENTARIZMA. Njegova vladavina je čas VSE SPLOŠNE REPRESIJE, katere glavno orožje je bila razvejana policija z OVADUHI.
-
Prebujene narodne in liberalne ideje pa so živele dalje. Zahteve po obnovitvi ustave
so se začele najprej v Španiji. Sledil je upor v Neaplju, kjer so 2. junija 1820
zahtevali ustavo. Neapeljski kralj je popustil in obljubil ustavo. Razpisali so volitve,
izvoljen je bil nov parlament. Avstrija sprememb v Neapeljskem kraljestvu ni hotela
priznati in jih je želela zatreti. Zaradi vseh teh dogodkov so jeseni leta 1820 sklicali
kongres v Opavi. -
- 8. 1830–21. 11. 1916 -> FRANC JOŽEF I.
-
Leto 1848 imenujemo tudi pomlad narodov: podrejeni narodi so se uprli in zahtevali
enakopraven narodni položaj, razglašali so svoje politične programe, nekateri so želeli lastno
državo (Italijani, Nemci), drugi pa samostojnost (avtonomijo) znotraj obstoječe države (na
primer Slovenci, Hrvati, Madžari, Čehi …).
Med množicami so se pogosto razvnela močna čustva, ki so dvigovala pomen lastnega
naroda, podcenjevala in zatirala pa drugega. Takšno stališče imenujemo nacionalistično. -
Bachov absolutizem ali neo absolutizem, je dobil ime po takratnem notranjem ministru Aleksandru Bachu. Absolutizem je trajal od leta 1851 pa do leta 1859.Državni zbor v Kromerižu leta 1848 je pripravljal osnutek ustave, ki je temeljila na liberalnih tezah, vsa oblast naj bi pripadala ljudstvu in vlada naj bi bila odgovorna skupščini. Ustava ni bila sprejeta in državni zbor je bil razpuščen.
-
- Množična izdelava predmetov
- Rast prebivalstva v mestih
- Novi družbeni razredi – buržoazija in razred tovarniških delavcev
- Poljedelstvo izgubi svoj pomen
- Vir bogastva ni več zemlja, temveč trgovina in industrija
- Pojavijo se novi revolucionarni idejni tokovi – socializem, ki predlaga novo družbeno in državno organiziranost, ki temelji na odpravi neenakosti med ljudmi
-
ZDA so nastale v 18.stoletju in na začetku zajemale 13 kolonij oziroma nato 13 zveznih držav na vzhodu severne Amerike. V 18. in 19. stoletju so se postopoma širile proti zahodu, vendar na račun Indijancev, med katerimi so belci izvajali že pravi genocid, jih nasilno pozaprli v rezervate in jim pobrali zemljo.
-
Italijani so živeli razdeljeni med več
držav, največje sta bili Benečija in
Lombardija, ki sta spadali pod Avstrijo.
Po revoluciji l. 1848 je bil uveden strog
režim, ki je zatiral liberalno in narodno
gibanje.
Nezadovoljstvo Italijanov. -
Avstro-Ogrska je bila dualistična zveza zahodne in vzhodne državne polovice habsburške monarhije, ki je bila oblikovana leta 1867 z vnovično uveljavitvijo malce modificiranih ogrskih konstitucionalnih aktov iz leta 1848. Realna unija med obema državnima polovicama je razpadla ob koncu prve svetovne vojne, oktobra 1918.
-
Sveto rimsko-nemško cesarstvo je ustanovil Oton I. leta 962. Nasledili so ga močni fevdalci – Staufovci, ki so 1254. izumrli, ker niso imeli zakonitih naslednikov. Po sporu s papežem se je Cerkev osamosvojila od vpliva nemškega cesarja. Cesarjeva oblast je upadla - ni se več dedovala, ampak so vladarja volili knezi. Z volitvami cesarjev so bili stalni problemi. Sledilo je obdobje medvladja, ko nobenemu kandidatu za cesarja ni uspelo uveljaviti oblasti v Nemčiji.
-
Rudolf Maister (1874-1934) je bil slovenski general, politik in kulturnik, znan predvsem po svoji vlogi v koroških dogodkih po prvi svetovni vojni. V času avstro-ogrske monarhije je služboval v avstro-ogrski vojski in se udeležil tudi prve svetovne vojne. Leta 1918 se je vrnil v Ljubljano, kjer se je pridružil slovenskim narodnjakom in postal eden od vodilnih članov narodne straže.
-
- junija 1914 v Sarajevu je bil izveden atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat sta izvedla člana bosanskih Srbskih nacionalistov, Gavrilo Princip in Nedeljko Čabrinović, ki sta pripadala organizaciji Mlada Bosna. Ferdinand je bil na obisku v Sarajevu, da bi si ogledal vojaško parado, in medtem ko se je peljal po ulicah mesta, sta Princip in Čabrinović izvedla napad na njegov avtomobil.
-
Prva svetovna vojna (1914-1918) je bila globalni vojaški konflikt, ki je vključeval večino večjih evropskih držav, pa tudi druge dele sveta. Glavni vzrok za vojno je bilo naraščajoče napetosti in rivalstvo med evropskimi državami zaradi ekonomske in politične moči, ozemeljskih sporov ter načina oblikovanja mednarodnih zavezništev.
-
Soška fronta je bila vojaška fronta med prvo svetovno vojno, ki se je odvijala med avstro-ogrske in italijanske vojske na območju Julijskih Alp vzdolž reke Soče na ozemlju današnje Slovenije in Italije.
-
Ruska revolucija je bila serija političnih dogodkov v Rusiji leta 1917, ki so privedli do padca ruske monarhije in ustanovitve socialistične vlade pod vodstvom boljševikov, ki so vodili revolucijo.
-
SODOBNOST se je pričela konec prve svetovne vojne , leta 1918.
To je obdobje, 20. in 21. stoletja.
V tem sorazmerno kratkem obdobju so se razmere na svetu zelo hitro spreminjale.
Med drugim je v Evropi nastalo več novih držav, leta 1991 tudi samostojna Slovenija. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, pogosto imenovana tudi Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bila država, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne, 1. decembra 1918. Njeno ozemlje je obsegalo večino ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske, vključno z večino Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. -
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne in je bila sestavljena iz večine ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske, vključno z večino Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Kraljevina SHS je bila ustanovljena z namenom, da bi združila Slovence, Hrvate in Srbe v enotno državo. Ta država je bila leta 1929 preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo.
-
Denacionalizacija in privatizacija sta bili v Sloveniji uvedeni po osamosvojitvi in sprejemu ustave leta 1991. Denacionalizacija je pomenila vrnitev premoženja, ki je bilo v času socializma nacionalizirano, prvotnim lastnikom ali njihovim dedičem. Medtem ko je privatizacija pomenila preoblikovanje družbenih podjetij v zasebna podjetja.
-
Pariška mirovna konferenca je bila konferenca med državami zmagovalkami prve svetovne vojne, ki je potekala v Parizu med januarjem in julijem 1919. Cilj konference je bil oblikovati mirovne sporazume z zmagovalnimi državami, ki so bile predvsem Avstro-Ogrska, Nemčija, Bolgarija in Osmansko cesarstvo.
-
Velika gospodarska kriza je bila ena najhujših gospodarskih kriz v zgodovini, ki se je začela leta 1929 s krachom borznega trga na Wall Streetu in se razširila po vsem svetu, trajala pa je vse do sredine 1930-ih let. -
Izraz "zlata dvajseta leta" se nanaša na obdobje gospodarske in kulturne rasti v Združenih državah Amerike (ZDA) v obdobju med koncem prve svetovne vojne leta 1918 in začetkom velike gospodarske krize leta 1929. To obdobje je bilo zaznamovano z močno rastjo gospodarstva, povečanjem zaposlovanja in bogastva, razvojem novih tehnologij, kot so avtomobili in radio, ter kulturnega preporoda, ki je vključeval jazz, kinematografijo in literaturo.
-
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, sklenjena med zmagovalnimi zavezniškimi silami in poraženo Madžarsko po koncu prve svetovne vojne. Pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v Parižu. -
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal 10. oktobra 1920 na ozemlju južnega dela Koroške, ki je bil vključen v avstrijsko državo. Plebiscit je bil organiziran, da bi se odločilo o tem, ali naj se ta del Koroške priključi k novoustanovljeni Jugoslaviji ali pa ostane pri Avstriji. -
Stalinizem je bila totalitarna politična in ideološka doktrina, ki jo je vodil Joseph Stalin v Sovjetski zvezi v obdobju med letoma 1927 in 1953. Stalin je prevzel vodstvo Sovjetske zveze po smrti Vladimirja Lenina leta 1924, in sčasoma se je uveljavil kot edini voditelj države.
-
Fašizem v Italiji je bila politična ideologija in gibanje, ki je vodilo državo med letoma 1922 in 1943. Ustanovil ga je Benito Mussolini leta 1919, ko je ustanovil Nacionalno fašistično stranko. Mussolini je zasnoval fašizem kot nacionalistično, avtoritarno in antikomunistično ideologijo, ki je zagovarjala krepitev države in močne vloge države v družbenem življenju.
-
Nacizem v Nemčiji je bil politični in ideološki sistem, ki ga je ustanovil Adolf Hitler in njegovi nacistični privrženci. Nacizem se je razvil iz občutka razočaranja in jeze po prvi svetovni vojni, ko je Nemčija utrpela poraz in bila prisiljena sprejeti težke pogoje v Versajski mirovni pogodbi.
-
Španska državljanska vojna je bila oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1936 in 1939 v Španiji. Konflikt se je začel z državnim udarom generala Francisca Franca in drugih desničarskih vojaških poveljnikov proti izvoljeni vladi druge španske republike.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni vojni konflikt, ki je trajal od leta 1939 do 1945. Vojna se je začela z napadi nacistične Nemčije na Poljsko in se razširila na večino Evrope, Afrike, Azije in oceanov. Vojna je bila sestavljena iz dveh glavnih vojaških zavezništev, ki so se borila med seboj - zavezništva med zahodnimi zavezniki (Velika Britanija, ZDA, Francija in drugi) ter zavezništva med nemško vodeno silami Osija (Nemčija, Italija in Japonska) ter njihove zaveznice.
-
Napad na kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad nemških sil med drugo svetovno vojno, ki se je začel 6. aprila 1941. Nemška vojska je napadla Jugoslavijo s kopnega, morja in zraka ter uničila večino jugoslovanske vojske v manj kot mesecu dni. -
Jugoslavija je bila socialistična država, ki je obstajala od leta 1945 do leta 1991. Njeno ozemlje se je raztezalo od Alp do Jadrana, in sicer na območju današnje Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije in Kosova. Po drugi svetovni vojni je bila Jugoslavija ustanovljena kot federativna republika, ki jo je vodil Josip Broz Tito. Jugoslavija je bila eden od ustanovnih članov gibanja neuvrščenih, hkrati pa je ohranjala tesne odnose s Sovjetsko zvezo.
-
OZN, uradno znana kot Organizacija združenih narodov, je bila ustanovljena 24. oktobra 1945 po koncu druge svetovne vojne. Glavni cilj ustanovitve OZN je bil ohraniti svetovni mir in varnost, spodbujati prijateljske odnose med narodi ter spodbujati gospodarski, socialni in kulturni napredek vseh narodov. -
Hladna vojna je bila politično-vojaški konflikt, ki je trajal med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki po drugi svetovni vojni od leta 1947 do konca 1980-ih let. Bil je vojna ideologij, ki se je odražala v političnih in vojaških napetostih, ki so se pojavljale med Zahodom, ki ga je vodila ZDA, ter Vzhodom, ki ga je vodila Sovjetska zveza.
-
Korejska vojna je bila oboroženi spopad, ki se je odvijal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med komunistično Severno Korejo, ki je bila podprta z vojaško pomočjo Kitajske in Sovjetske zveze, ter Južno Korejo, ki je bila podprta z vojaško pomočjo ZDA in drugih zahodnih držav. Vojna se je začela 25. junija 1950, ko so severnokorejske sile vdrle v Južno Korejo.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva evropska integracijska organizacija, ustanovljena leta 1951. Njen namen je bil vzpostaviti skupno evropsko tržišče premoga in jekla, ki je bilo ključno za oživitev evropskega gospodarstva po drugi svetovni vojni. -
Londonski memorandum je bil podpisan 8. avgusta 1945 med Veliko Britanijo, ZDA in Sovjetsko zvezo, ki so bile glavne zaveznice med drugo svetovno vojno. Memorandum je obravnaval prihodnjo ureditev Evrope po koncu vojne. -
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno gibanje držav, ki niso bila del ne enega ne drugega bloka med hladno vojno. Gibanje se je začelo leta 1955 v Beogradu, ko se je zbralo 29 držav, ki so se odločile, da bodo ohranile neodvisnost in nevtralnost v mednarodnih zadevah. -
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 z Rimskimi pogodbami. Glavni cilj ustanovitve EGS je bil vzpostaviti skupen trg in svobodo gibanja blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami članicami. EGS je bila sestavljena iz šestih držav članic: Belgije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske in Zvezne republike Nemčije. -
Kubanska kriza se je odvijala v oktobru 1962 med ZDA in Sovjetsko zvezo zaradi sovjetske namestitve jedrskih raket na Kubi. Kriza je nastala, ko so ameriški izvidniki odkrili, da Sovjetska zveza postavlja raketne baze na Kubi, kar bi pomenilo, da bi Sovjetska zveza lahko jedrske rakete izstrelila na ZDA s Kube. -
Vietnamska vojna je bila oborožen spopad, ki se je odvijal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamu. Vojna je potekala med komunistično Demokratično republiko Vietnam (Severni Vietnam) in nekomunistično Republiko Vietnam (Južni Vietnam), ki sta se borili za nadzor nad celotnim Vietnamom. Severni Vietnam je bil podprt z vojaško pomočjo Kitajske in Sovjetske zveze, Južni Vietnam pa z vojaško pomočjo ZDA in drugih zahodnih držav.
-
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969, v okviru ameriške vesoljske misije Apollo 11. Astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin sta pristala na površju Lune, medtem ko je tretji član posadke, Michael Collins, ostal v orbiti okoli Lune. Armstrong je postal prvi človek, ki je stopil na Luno, in je izrekel znameniti stavek: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." -
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986, ko je prišlo do eksplozije reaktorja številka 4 v jedrski elektrarni Černobil na severu Ukrajine. Nesreča je povzročila izpust velike količine radioaktivnega materiala, ki se je razširil v zrak in okoliško okolje ter prizadel ljudi in živali v širšem območju. Več tisoč ljudi je umrlo zaradi posledic izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju, številni pa so utrpeli hude zdravstvene posledice. -
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991, na predvečer slovenske osamosvojitve. V njej je bilo izraženo prepričanje, da ima slovenski narod pravico do lastne države, samoodločbe in suverenosti. Hkrati pa je deklaracija tudi formalno razglasila suverenost Republike Slovenije in jo tako postavila ob bok drugim suverenim državam sveta. -
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji so bile izvedene leta 1990, po več kot petdesetih letih enopartijskega režima v Jugoslaviji. Na volitvah so se lahko udeležili vsi polnoletni državljani Slovenije, razen pripadnikov vojske in policije. Za udeležbo na volitvah so se potegovali številni politični subjekti, med drugimi Združena lista, Slovenska demokratska zveza in Liberalnodemokratska stranka. -
V Sloveniji je bil plebiscit o osamosvojitvi izveden 23. decembra 1990. Na plebiscitu so se volivci izrekli o tem, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Za osamosvojitev se je izreklo 88,5% volivcev, proti pa je glasovalo 4,3% volivcev. -
Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 na seji Skupščine Republike Slovenije v dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na tej seji je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Republike Slovenije, ki je vsebovala razglasitev suverene in samostojne države Slovenije ter je bil temeljni akt procesa osamosvajanja Slovenije. Razglasitev samostojnosti je bila uradno uveljavljena 26. junija 1991. -
Vojna za Slovenijo je bila krajši oboroženi konflikt, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991, med osamosvajanjem Slovenije od Jugoslavije. Konflikt se je začel, ko so jugoslovanske teritorialne obrambe poskušale preprečiti uveljavitev slovenske osamosvojitve z napadom na mejne prehode in objekte teritorialne obrambe. Slovenska vojska in policija so se odzvali s protinapadom in v samo nekaj dneh uspešno obvladali situacijo.
-
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 na podlagi rezultatov plebiscita, ki je bil izveden 23. decembra 1990. Ustava je bila sprejeta z veliko večino, saj se je za sprejetje izreklo 88,5 % volivcev. Slovenska ustava določa, da je Slovenija samostojna in neodvisna država ter da temelji na načelih demokracije, pravne države, socialne države in države blaginje. Ustava določa tudi človekove pravice in temeljne svoboščine ter delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. -
Evropska unija (EU) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ki je bilo ustanovljeno leta 1993 z Maastrichtsko pogodbo. Glavni cilji EU so spodbujanje gospodarskega razvoja, krepitev notranjega trga, spodbujanje socialne kohezije, zagotavljanje varnosti in stabilnosti ter ohranjanje miru in sodelovanja med državami članicami. -
Slovenija je postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO) 29. marca 2004, skupaj z devetimi drugimi državami. Vstop v NATO je bil eden izmed glavnih ciljev slovenske zunanje politike od osamosvojitve dalje. Slovenija se je pridružila NATO zaradi želje po okrepitvi svoje obrambe in varnosti ter zaščite pred morebitnimi zunanjimi grožnjami. Vstop v NATO je pomenil tudi potrditev Slovenije kot zanesljivega in stabilnega partnerja na mednarodnem odru. -
Slovenija se je uradno pridružila Evropski uniji 1. maja 2004. Pristopna pogodba je bila podpisana 16. aprila 2003 v Atenah. Slovenija se je tako pridružila skupnosti držav, ki si prizadevajo za tesnejše politično in gospodarsko sodelovanje ter skupne vrednote. Pridružitev Evropski uniji je bila za Slovenijo pomemben korak v smeri povezovanja z drugimi evropskimi državami, izboljšanja gospodarskih in političnih odnosov ter spodbujanja skupnega razvoja in napredka. -
Slovenija je vstopila v euroobmočje 1. januarja 2007, ko je zamenjala svojo prejšnjo valuto, tolar, s skupno evropsko valuto, evrom. Ta korak je sledil izpolnitvi določenih ekonomskih in monetarnih kriterijev, ki so bili določeni s strani Evropske unije in Evropske centralne banke. Vstop v euroobmočje je za Slovenijo pomenil lažjo trgovino z državami v Evropi, olajšal pa je tudi potovanja in turizem v državah, ki uporabljajo evro kot uradno valuto. -
Gospodarska kriza je običajno opredeljena kot obdobje močnega upada gospodarske dejavnosti, ki ima lahko dolgotrajne in obsežne učinke na gospodarstvo in družbo kot celoto. Najbolj znana in obsežna gospodarska kriza v sodobni zgodovini je bila Velika gospodarska kriza v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki se je začela z zlomom borznih trgov v ZDA leta 1929 in se razširila po svetu.
-
COVID-19 je virusna bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Prvi primeri so se pojavili v kitajskem mestu Wuhanu konec leta 2019, nato pa se je virus hitro širil po svetu in 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo.Simptomi bolezni se razlikujejo od blagih do hudih in lahko vključujejo vročino, kašelj, utrujenost, težko dihanje, bolečine v mišicah, izgubo vonja ali okusa ter prebavne težave.