-
-
Prazgodovinske kulture (oaze) so se začela stalno naseljevati in se oskrbovati z kmetijstvom. Najzanesljivejši viri so arheološke najdbe izdelkov iz keramike. Uporabljali so baker in bili so mojstri umetnih obrti (keramične posode). Nanje so vplivale sumerske civilizacije iz Mezopotamije. V 4. tisočletju je potekalo združevanje Spodnjega in Zgornjega Egipta.
-
-
Vzrok nastanka je bil predvsem za lažjo organizacijo in pravila v družbi, trgovsko poslovanj za delovanje namakalnega poljedelstva, literarno izražanje...iz slikovne, piktografske pisave je nastala zlogovna, klinopisna pisava. Z klinom so jo vrezovali v glinene tablice . Z njo so kasneje beležili pobiranje davkov, trgovske pogodbe zakone... Pisati pa so znali le svečeniki. -
Sumerske mestne države so bile Kiš, Nipur, Lagaš, Uruk, Ur, Eridu. Preživljali so se z kmetijstvom (namakalno poljedelstvo) in živinorejo. Njihova družba se je delila na vrhovnega svečenika, pod njim je bilo plemstvo, nato meščani (trgovci in obrtniki) in najnižji sloj so bili sužnji. Okoli leta 3500 pr. Kr. so izumili pisavo, katero so vrezovali v glinene tablice. Uporabljali pa so jo za pravila v družbi, trgovsko poslovanje, literarno izražanje... Verovali so v več bogov.
-
V tem obdobju so vladali vladarji prvih treh dinastij. Takrat je bila v Egiptu bronasta doba. Prestolnica je bila v mestu Memfis.
-
Prestolnica je bilo mesto Memfis. Državo so delili na okrožja(nome), ki so jih vodili nomarhi. Faraoni so z vojaškimi in političnimi uspehi lahko postali kralji in bogovi, prikazani s sokolom Horom. Staro kraljestvo se je začelo z vladavino faraonov 4. dinastije(Keops, Mikerin in Snefru). Bili so mirni časi in potekal je družbeni in gospodarski razvoj. Piramide so gradili za pokop faraonov-verovanje v posmrtno življenje. V 6. dinastiji moč faraonov peša, krepi pa se moč nomarhov in nastopi suša.
-
Tukaj so bila Semitska nomadska plemena. Kralj Uruka Lugalzagezi je hotel ustanoviti enotno sumersko državo, ker mu ni uspelo. Prestolnica je bila v mestu Akad. Veliko so se širili na področju kmetijstva, kulture in gospodarstva. V času 3. Urske dinastije se je kraljestvo začelo slabiti, prihajalo je do notranjih nemirov. Na koncu so Akadskoo kraljestvo premagali Gutci.
-
-
Minojska civilizacija se je razvijala na Kreti, na njej so se prepletale različne kulture iz Egipta in Male Azije.Do prihoda trgovine, v koncu 3. tisočletja so se ukvarjali predvsem s kmetijstvom. Plemiške družine so po otoku postavile palače. Kmetje iz okolice so v palačo dajali davke.Ženske so imele velik pomen. Bili so mojstri obdelave kovin in ostalih obrti. Krete je na zelo geološko nemirnem območju. Sredi 2. tisočletja pr. Kr. izbruhne vulkan na Teri. Leta 1375 pr. Kr. pride do katastrofr.
-
Egipt se razdeli. Za oblast se borijo nomarhi.
-
Razvila se je iz piktografske pisave, predvsem za potrebe dvorne pisave. Bili sta slikovna linearna A pisava, ki še ni razrešena in ima zelo malo zapisov, ter slikovna linearna B pisava, ki naj bi jo uporabljali mikenski Grki- je maljšega izvora in nima dokazov za zapisovanje književnosti -
Takrat je vladal legendarni krlj Minos, po katerem naj bi se minojska civilizacija imenovala. Omenja ga že Homer v Iliadi in Odiseji. Leta 1900 je Evans odkril palačo v Knososu, ki je kompleksno zgrajena. -
-
Zgrajena je bila že v 3. tisočletju pr. Kr., vrhunec pa je doživela v 2. tisočletju pr. Kr. Verjetno je nadzorovala trgovsko pot med Azijo in Evropo in s tem obogatela. Kot pravi izročilo, so jo združena grška kraljestva napadla in zavzela. V njej je tudi nastala Legenda o Trojanskem konju. Leta 1870 je arheolog Heinrich Schlieman odkril Trojo, kasneje pa še Mikene. To je tudi dokaz da Iliada in Odiseja nista zgolj izmišljotini. -
V2. tisočletju se začnejo priseljevati grška plemena (Ahajci, Jonci, Eolci in Dorci), ki se stapljajo s staroselci. Okoli leta 1600 pr. Kr. začnejo ustanavljati utrjena mesta in države (Mikene, Tirint), sloj plemstva postavlja palače okoli katerih so obrtne delavnice in kmetijske površine. Po propadu kretske kulture razcvet doživi trgovina. Imeli so veliko monumentalnih zgradb, dobro organizirano vojsko in centralno upravo. Ob Dorski selitvi v 12. stol. pr. Kr. pa doživijo propad.
-
S pomočjo vladarjev iz Teb, se Egipt ponovno združi. Prestolnica postanejo Tebe. Faraon Sezostris II. razpusti službo nomarhov in centralizira državo. Imeli so izurjeno vojsko, pridobili so nove obdelovalne površine in širili so trgovino. Bil je razcvet umetnosti in literature.
-
Okoli 19. stoletja pr. Kr. se v Mezopotamijo naselijo semitski Amoriti. Vrh so dosegli s kraljem Hamurabijem, ki je ustvaril zakonik-Hamurabijev zakon. Družba se je delila na plemstvo/vladajoči sloj (kraljeva družina, uradniki, vojaški častniki in svečeniki), njim so sledili svobodnjaki (svobodni kmetje, trgovci, obrtniki), polsvobodnjaki (odvisni kmetje in obrtniki) in nazadnje še sužnji. Imeli so talionsko načelo (kar storiš nekomu, se bo isto zgodilo tebi).
-
Egipt začne politično in gospodarsko slabiti. Za skoraj 100 let se vanj naselijo Haiksi. Za okrepitev vojske uvedejo bojni voz, bronaste konice puščic in začnejo uporabljati konje. Trgovali so z minojsko Kreto. Njihova prestolica pa je bila mesto Avaris.
-
Faraon Ahmose premaga Hikse in ponovno združi Egipt, prestolnica v Tebah. Egipt postane velesila v Sredozemlju. Faraon Tutmois I. osvoji Nubijo, Kaanan in Sirijo. Faraon Tutmois III. osvoji Sirijo in Palestino. Faraon Amenofis IV. uvede monoteizem. Kasneje pa faraon Tutankamon obnovi stari kult egipčanskih bogov.Faraon Ramzes II. prenese prestolnico v Tanis, takrat Egipt doživi gospodarski, politični in kulturni razcvet. Spopad s Hetiti pri Kadešu se konča neodločeno, podpiše se mirovna pogodba.
-
Asirsko kraljestvo je zavzemalo območje S Mezopotamije. V 10. stol. pr. Kr. so v imenu boga Asurija širili ozemlje, osvojenim deželam pa naložili visoke davke in zasužnjili prebivalce. Kralj Asurbanipal II. je najbolj znan po svoji knjižnici, ki je imela 25. tisoč glinenih tablic. Asirci so bili vojaška družba, množično so uporabljali železo. Leta 614 pr. Kr. pa sta jih uničili Babilonija in Medija.
-
Konec bronaste dobe , postopoma se začenja železna doba. Propad mikenske civilizacije privede do konca mogočne arhitekturne in dvorne umetnosti, ni več centov mest, zgubijo se pisni viri, upade raven življenja.
-
Dorska plemena se iz goratih delov S Grčije, začnejo premikati proti J. Preseljevanje poteka več desetletji. Najbolj so poselili V in J Peloponeza. Staro prebivalstvo Eolci so naselili osrednjo Grčijo, Jonci Atiko in Ahajci S Peloponeza. V začetku 2. tisočletja je potekalo stapljanje med Indoevropejci in mediteranskim prebivalci. Leta 1100 pr. Kr. pa med dorskimi plemeni in starim prebivalstvom. S obalni pas MA so naselili Eolci, osrednji obalni pas MA Jonci in J obalni pas MA Dorci.
-
Po smrti Ramzesa III. nastane v Egiptu kriza, razpade na več delov. J Egipt si prisvoji kušitsko kraljestvo. V 7. stol. pa nadoblast pridejo Asirci.
-
Po Dorski selitvi začenja naraščati št. prebivalcev in s tem nastajajo večje skupnosti ljudi. Naseljujejo se na vrhu vzpetin, imajo kmečko in kmetijsko zaledje. Po površini polisi niso imeli več kot 100 km2, povprečno so imeli 5-10 tisoč prebivalcev. Vsak polis je imel svoje zakone, koledar...avtonomijo, elevetrijo in avkarkijo. Razlogi za nastanek je bila razčlenjena pokrajna, delitev plemen...Pomembni stavb sta bili agora in stoja. Državljani so imeli pravice in dolžnosti. -
-
Dorci poselijo območje J Peloponeza. Staroselcem odvzamejo pravice- postanejo heloti.V 8. stol. pr. Kr. napadejo pokrajno Menesijo. Imeli so strogo vojaško organizirano družbo. prebivalci so se delili na Spartate(državljani), Periojke(svobodnjaki) in Heolte(sužnji). Politično so imeli dva kralja, efore(nadzorni svet), geruzjo(starešine) in apelo(ljudski zbor).Spartanska vzgoja je bila zelo stroga, učila je brezpogojno poslušnost in ubogljivost.Peloponeška zaveza je bila najmočnejša vojaška sila.
-
-
Leta 614 pr. Kr. semitsko pleme Kaldejcev premaga asirsko oblast. Novobabilonsko kraljestvo je obsegalo območje J Mezopotamije, Sirije in Izraela. Kralj Nebukadnezar II. je pripomogle k širitvi kraljestva, do veliko arhitekturnih dosežkov (Semiradni viseči vrtovi, zigurat Etemenak)... Leta 539 pr. Kr. jih premagajo Perzijci (Kir Veliki), in tam nastanejo Perzijski kraji.
-
Leta 700 pr. Kr. izumijo nov način bojevanja-falanga(hopliti). Atene so bile največji polis v osrednji Atiki, nastale na ravnem griču. Prebivalci so bili Jonci, ukvarjali so se s kmetijstvom, trgovino...imeli so dobro pomorsko vojaško silo. Najprej je vladal kralj kasneje pa so uvedli aristokracijo(arhonti). Leta 621 pr. Kr. pride Darkon, ki uredi in zbere zakonske predpise Aten, kasneje Solon(prvi veliki grški državnik). Nato pride do timokracije(delitev glede na premoženje).
-
Ko Solon zapusti Atene nastanejo tri stranke: poljanci, obmorska stranka in gorjanci, ki jo vodi Pejzistrat, ta s prevaro pride na oblast. Leta 527 pr. Kr. Pejzistrat umre, nasledita ga sinova, ki ju kasneje odstranijo. Nasledi ju Klejsten, ki uredi upravne enote in ukini timokracijo. S črepinjsko sodbo-ostrakizmom so preprečili vzpostavitev tiranije.
-
Leta 664 pr. Kr. asirci za kralja postavijo kneza Saisa. Leta 525 pr. Kr. egipčansko vojsko porazi perzijski kralj Kambiz II. in osvoji Egipt. Leta 332 pr. Kr. Aleksander Veliki Egipt osvoji brez boja, po njegovi smrti zavlada poveljnik Ptolomaj I. Zadnja vladarica je bila Kleopatra, vladala je do leta 30 pr. Kr. potem pa je Egipt pridružil Rimski imperij.
-
-
V 6. stol. pr. Kr. pride do širitve perzijske države, grška mesta se zapletejo v spor. Leta 500 pr. Kr. se Jonske kolonije pod vodstvom Mileta uprejo. Zmagajo Perzijci. Leta 490 Darej I. napade celinsko Grčijo preko Egejskega morja(pomorski napad na Eretrijo). Bitko pri Maratonskem polju zmagajo Atenci. Perzijci zadnjič napadejo leta 480 pr. Kr., s Kartagino se dogovorijo za istočasni napad- ustanavljanje helenske zveze. Bitko pri Termpilah je vodil spartanski kralj Leondias.
-
Sočasno sta potekali bitki na kopnem in morju. A z zvijačo so Perzijci na koncu premagali Grčijo. Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka v kateri je zmagala Grčija. Pri Bitki pri Platajah je del perzijske vojske ostal Grčiji. Leta 479 pr. Kr. pride do ponovnega spopada. Grki premagajo perzijsko kopensko vojsko, drugje pa se je vojna nadaljevala. Na koncu pa Jonci iz Jonije le preženejo Perzijce. Grki so Perzijce premagali zaradi boljšega poznavanja terena, opreme in višje motivacije.