-
Vzroki:
-poznavanje domačega terena ,
-boljša oprema glede na teren,
-višja motivacija(Grki se borijo za domovino),
-Perzija je imela v tistem času notranjepolitične težave. -
Celinska bitka.
Ko so Perzijci videli, da Grki zapuščajo tabor, so jih napadli. Perzijska konjenica in lokostrelci so napadli prvi in dosegli le to, da se je spremenil bojni razpored obeh vojska.
Ko konjeniki in lokostrelci niso dosegli nič, je naposled prišla perzijska pehota, ki je takoj napadla grške linije. Toda grška falanga se je ponovno izkazala, Perzijci niso mogli prodreti suličnega ščita. Tako je v bitki padel Mardonij. -
Je prva bitka druge perzijske invazije v grško-perzijskih vojnah. Leta 480 pr. n. št. so Perzijci vdrli na grško ozemlje in ogrozili Atene. Pri Termopilah jih je pričakala špartanska vojska pod vodstvom kralja Leonidasa.
V soteski je zaradi izdaje (Perzijci podkupijo lokalne vodnike) po odporu padlo vseh 300 Špartancev s kraljem Leonidasom na čelu.
Po končani bitki je Kserks ukazal poiskati truplo Leonidasa, mu odsekati glavo in jo natakniti na kol. -
Konec septembra 480 pr. n. št. je grkom pod Temistoklesovim poveljstvom uspelo zvabiti perzijsko ladjeveje v ožino med Salamino in atiško obalo.
V njej so se manjše in bolj okretne ladje grkov bolje znašle. Perzijsko ladjeveje so v dvanajstih urah prisilili k umiku.
Grki so dosegli pomorsko zmago. Ko je Kserkses I., vladar Perzije, videl, da je njegovo ladjevje poraženo, je poveljstvo prepustil Mardoniju, sam pa se je vrnil v Perzijo. -
Ponovem naapad Perzijcev pod vodstvom Kserksa.
Dogovor Perzijcev s Kartagino o istočasnem napadu(Kartažani napadejo kolonije na Siciliji.
Kongres v Korintu- oblikovanje HELENSKE ZVEZE(zvezništvo oblikujejo trije grški polisi, prvič v zgodovini se cela Grčija poveže) -
Povad za napad (perzijski kralj želi kaznovati Atene in Etrijo za pomoč pri Jonskem uporu).
490 pr.kr se zgodi napad na celisko Grčijo preko Egejskega morja.
Pomorski napad na Eretrkijo.
Bitka pri maratonskem polju- zmaga Atencev pod vodstvom Militiada. -
So potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor (500/499—494 pr. n. št.), neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. -
Leta 527 pr.kr umre Pejzistrat, nasledila sta ga njegova sinova- s pomočjo Šparte so bogate in vplivne Atenske družine zrušile Tiranijo.
Na oblast pride Kljesten(želi razbiti na geogravsko lego vezane stranke).
Območje Antike (Atenski polis) razdeli na nove upravne enote :
- delitev na deset fil(vsaka fila državo vodi eno desetino leta)- sestavljena iz mestnega, podeželjskega in obalnega dela,
odpravljena Solonova delitev po premoženju-izenačitev državljanov (po premoženju). -
Od 6.stol.pr.kr je špartanska družba MILITARIZIRANA.
Nadzor nad vzgojo ima država.
Špartanti v družbi predstavljajo manjšino.
Kriptija. -
Špartanci sredi 6 stoletja ustanovijo peleponeško zvezo s sedežem v Šparti.
Članice so bile samostojne, v času vojne so morale prispevati vojake, ki so se bojevali pod spartanskim poveljstvom. -
Solon zapusti Atene za 10 let (meni, da je naredil svoje v atenah).
Nastanejo 3 stranke:
-stranka iz ravnine(poljanci),
-stranka iz obale(obmorska stranka),
-stranka iz gora (vodi jo Pejzistrat)
Sredi 6 stoletja pride s prevaro (o lastni ogroženosti ) na oglast v Atenah- uvede Tiranijo
REFORME:
-obdržal Solonovo ustavo(obdrži sistem timokracije),
-za arhonte izvoljeni njegovi privrženci,
-gradi nove stavbe, vodovode(omogoča dela),
-izdal kovance drahmane,
-razvijal trgovino. -
Prvi veliki grški državnik .
Ugled si pridobi v vojni z Megaro, ko zavzame otok Salamino(pomemben trgovski otok).
Ob prihodu na oblast v atenah politična in agrarna kriza (kmetijska).
REFORME:
-odpustil dolgove kmetom,
-prepovedal zadoljževanje za osebno svobodo(odkupi nekdanje kmete,ki so se prodali v suženjstvo),
-uvedel zemljiški maksimum,-pospeševal gospodarski razvoj,
-pri upravljanju države so sodelovali tudi nižji sloji,
-uvede timokracijo (deljitev državljanov na 4 razrede), -
Leta 621 pr.kr zbere in uredi zakonske zapise Aten(sodišča ne morrajo več samovoljno odločati).
Zakoni so bili zelo strogi.
Zločincem sodi mestno sodišče, sporov niso več reševali samovoljno. -
664 pr.kr Asirci za kralja Egipta postavijo kneza Saisa- začetek 26. saitske dinastije(obdobje razcveta).
525 pr.kr : Perzijski kralj Kambiz II porazi egipčansko vojsko in osvoji Egipt- začetek 27.dinastije
332 pr.kr Aleksander Veliko osvoji Egipt brez boja
323 pr.kr po smrti Aleksandra zavlada v Egiptu poveljnik Ptolemaj I.-obdobje Ptolomejske dinastije. Vlda do leta 30 pr. kr., potem se Egipt priključi Rimskemu imperiju. -
Dorci med 12 in 8 stoletjem pr.kr poselijo Južni del Peloponeza- tam ustanovijo mesto Šparta.
Staroselcem odvzamejo pravice in jih spremenijo v helote(brezpravni državljani).
Šparta postane strogo vojaško organizirana družba.
Postane tudi največji polis.
V Šparti obstajajo trije sloji: najvišji sloj SPARTIATI(potomci dorskih naseljencev), srednji sloj PERIOJKI(osebno svobodni, brez političnih pravic) in najnižji sloj HELOTI (državni sužnji)
Položaj v družbi se prenaša na potomce. -
Največji polis v osrednji Grčiji.
Nastal na ravnem griču-AKROPOLI.
Prebivalci so Jonci, ki so prišli z dorko selitvijo.
Prebivalstvo se ukvarja s kmetijstvom (oljke,pomaranče),
trgovina(keramika, vinska trta).. -
Poznanje linearne B pisave utoni v pozabo.
Razvije še grčki algabet-črke za svojo pisavo prevzamejo od Feničanov, -
Po dorski selitvi, od 8.stol.pr.kr dalje: narašča število prebivalstva-razvoj večijih skupnosti ljudi.
Slabitev sorodstvenih vezi med ljudmi.
Natanejo na vrhu vzpetine. -
Udari kriza po smrti Ramzesa III.
Egipt razpade na več delov.
Južni Egipt si prisvoji kušitsko kraljestvo, posledica je 25. dinastij črnih faraonov. -
Konec bronaste dobe postopen začetek železne.
Propad mikenske civilizacije.
Konec mogočne arhitekture in dvorne umetnosti.
Ni več centrov, ni več pisnih virov.
Upad ravni življenja. -
Staplanje med Dorskimi plemeni in "starim prebivalstvom"(Eolci, Jonci,Ahajci)
-
Iz goratih delov s Grčije.
Priseljevanje poteka več desetletij. Najprej poselijo V in J del peleponeza kasnej še J Kikladi in Sporadi.
Zaključi se s procesom indoevropizacije Grčije. -
Faraon Ahmose premaga Hikse in spet združi Egipt.
Egipt postane velesila v sredozemlju-širitev ozemlja.
Faraon Amenofis IV: vera v enega boga Atona
Faraon Tutankamon
Faraon Ramzes II- spopad s Hetiti pri Kadešu, posledica je podpis prve mirovne pogodbe v zgodovini.
Začne se uporaba železa v Egiptu -
Začne se s priseljevanjem grških pleme : Dorci, Ahajci, Jonci in Eolci.Okoli 1600 pr.kr so začeli z ustanavljanjem uterjenih mest in držav, kot so npr. MIkene.
Megaron reprezentačna dvorana pravokotna zgradba znotraj palače.
Razvoj trgovine : razcvet po propadu Kretske kulture.
12. stoletje propad ob Dorski selitvi. -
Politična in gospodarska slabitev Egipta.
Prestolnica Avaris.
Prihod Hiksov. -
Zgrajena 3 tisočletju pr.kr., kot vojaško oporišče.
Nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo.
Dokaz za obstoj sta odi Iliada in Odisej. -
Ponovna zružitev Egipta.
Prestolnica Tebe.
Faraon Sezostris III. razpostil službo nomarhov in centralizirav državo. -
Egipt spet razdeljen za oblast se borijo nomarhi.
-
Je prva visoka civilizacija na območju Krete. Starejšo prebivalstvo se ukvarja predvsem s kmetijstvom, plemiške družine po otoku postavijo palače- politična in gospodarska središča. -
Mirni časi družbeni in gospodarski razvoj(trgovina).
Gradnja piramid-grobnice faraona, zadnje prebivališče faraona.
Delitev države na okrožja ali mome. -
Združitev spodnjega in zgornjega Egipta.
Bronasta doba v Egiptu.
Prestolnica Memfis. -
Začne se z preddinastičnim obdobjem 5 in 4 tisočletje pr. Kr
