-
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov danasnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva.obsega 98 odstotkov vse zgodovine
-
Prve civilizacije so nastale ob rekah, kjer je bila rodovitna zemlja. Prve dve civilizacije sta bili mezopotamska in egipčanska -
Od nastanek civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.
-
Minojska civilizacija je bila prva civilizacija v Evropi. Gradili so velike, bogato poslikane palače. Mikenci so prišli po minojkih. Mikenci so bili vojaško usmerjeno ljudstvo, propadli so zaradi dorskih selitev.
-
Ko je mikenska doba propadla je bilo uničenih veliko mest in je zavladala lakota in ljudje so se odseljevali.
-
Polisi so bile mestne države. Polisi so se med seboj veliko bojevali. Nekaj grških polisov je bilo Atene, Šparta, Korint, Tebe -
Začela je porast prebivalstva v Grčiji. Nastali so polisi (Grške mestne države), kasneje pa tudi prve oblike demokracije.
-
Rim je nastal tako da se je več vasi združilo v eno in nastali so rimljani. Nastal je na podlagi mitov najbolj znan je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke volkulja dojila. Čez čas je Rim dobil moč in postal središče imperija. -
To je obdobje ko je Grčija zmagala nad Perzijci in do smrti Aleksandra Velikega. Grčija je v tem obdobju doživela tudi kulturni razcvet.
-
Vojne so potekale med Grškimi polisi in Perzijo. Grčija zmaga vojno. Bilo je veliko bitk (Bitka pri Maratonu, velika perzijska vojna, bitka pri Termopilah, bitka pri Salmini...)
-
Aleksander veliki je bil sin velikega vladarja Makedonije, ki je pospešilrazvoj Makedonske civilizacije. Zavzel ozemlje vse od Grčije, Egipta in do Indije.
-
je obdobje grške kulture od Aleksandra Velikega. V tem obdobju pride do razvoja, saj prevzamejo vzhodne ideje in religijo.
-
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino, ki so se odvijale med leti 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Vojskovanja so se začela zaradi konkurence za nadzor nad Sicilijo in so pripomogla k vzpostavitvi Rimskega cesarstva kot največje sile na območju Sredozemlja.
-
Doba se je začela s porazom v bitki pri Korintu. V tem času so vladali Rimska republika in Rimsko cesarstvo.
-
Gaj Julij Cezar je bil pomemben rimski politik, vojskovodja in pisatelj, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. Uveljavil se je kot eden največjih voditeljev v zgodovini Rimskega imperija, a je bil umorjen zaradi strahu pred njegovo preveliko oblastjo.
-
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski državnik, vojskovodja in prvi rimski cesar, ki je vladal dolgih 41 let. Pod njegovo vladavino se je Rim preoblikoval v mogočno cesarstvo.
-
Rimsko cesarstvo je bilo politično, vojaško in kulturno območje. Rimsko cesarstvo je doživelo velik uspeh in preživelo več kot petsto let, vendar pa je bilo na koncu oslabljeno zaradi notranjih političnih napetosti, gospodarskih težav in zunanjih napadov
-
Začetek Krščanstva se je zažel z Kristusovim rojstvom, ki naj bi bil leta 0. Takrat smo začeli tudi šteti leta. -
Rimsko cesarstvo razdelilo na Vzhodno in Zahodno rimsko cesarstvo. Vzhodno cesarstvo je bilo bogatejše in razvitejše ter je imelo središče v Konstantinoplu, medtem ko je Zahodno cesarstvo propadlo leta 476 n. št. pod pritiskom tujih invazij. -
Bizantinska država nastane z delitvijo rimskega imperija. Imenuje se tudi vzhodno Rimsko cesarstvo. Večino časa je bila gospodarska, kulturna in vojaška sila v Evropi. Vera v tem obdobju je bila krščanska.
-
To se je zgodilo pod vladavino rimskega cesarja Konstantina Velikega, ki je sprejel krščanstvo kot svojo vero in nato izdal številne ukaze za zaščito krščanske cerkve -
Propad Zahodnega rimskega cesarstva se je zgodil v 5. stoletju n. št., zaradi političnih in gospodarskih težav, invazij barbarov in splošnega oslabljenja rimske vojske. Ta dogodek je povzročil velike družbene in politične spremembe na območju Evrope in Sredozemlja -
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države Nastale so nove države, prebivalstvo o se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
-
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, znan po vojaških uspehih, obnovi Rimskega cesarstva, pravni reformi in prizadevanjih za krščansko enotnost.
-
islam temelji na izpovedi vere v enega Boga, Allaha, in verovanju v prerokovanje Mohameda kot zadnjega Božjega poslanca. Islam je postal ena največjih svetovnih religij -
Karantanija je zgodovinska dežela na ozemlju današnje Slovenije, ki je večino časa obstajala kot samostojna. Ustanovljena je bila leta 745 in v 9. stoletju vključena v Franksko cesarstvo
-
Rekonkvista je bil proces ponovnega osvajanja ozemelj, ki so jih muslimanski osvajalci zavzeli na Iberskem polotoku v Španiji v 8. stoletju. Vojaški spopadi so trajali od 8. do 15. stoletja, dokler krščanske sile niso leta 1492 uspešno osvojile Granade in tako končale muslimansko vladavino na Iberskem polotoku
-
Njegova kronanje je bila izredno pomembna, saj se je z njo začelo obdobje, imenovano Srednji vek. Kronanje Karla Velikega je pomembno tudi zaradi njegovih dosežkov na področju vojaškega osvajanja, administracije, oblikovanja prava in umetnosti, kar je prispevalo k razvoju srednjeveškega evropskega obdobja -
Velika shizma je bilo ločenje krščanske cerkve na vzhodno in zahodno krščanstvo leta 1054. Ločitev je povzročila razkroj enotnosti krščanske cerkve in vplivala na politične in kulturne spremembe v Evropi.
-
Križarske vojne so bile serija vojn med krščanskimi in muslimanskimi silami, ki so se odvijale med 11. in 13. stoletjem.
-
Humanizem in renesansa sta bila kulturna gibanja v 14. in 15. stoletju v Evropi, ki sta se osredotočala na človeka kot središče razmišljanja in ustvarjanja ter obudila zanimanje za antično kulturo in umetnost.
-
Celjski grofje so bili plemiška družina, ki je imela velik vpliv v Sloveniji in sosednjih državah v 14. in 15. stoletju. Med drugim so imeli v lasti mesta Celje in gradove, kot so Celjski grad in Grad Tabor.
-
Epidemija kuge, znana kot Črna smrt, je bila izjemno smrtonosna pandemija, ki je v 14. stoletju ubila približno 25 milijonov ljudi v Evropi, Aziji in Afriki. Bolezen se je hitro širila in povzročila ogromno socialno in gospodarsko nestabilnost, ter imela dolgotrajne posledice za prebivalstvo in gospodarstvo -
Turški vpadi so se v zgodovini nanašali na napade Osmanskega cesarstva na različna evropska ozemlja. Ti napadi so se začeli v 14. stoletju, ko je Osmansko cesarstvo osvojilo Balkan, in so trajali več stoletij.
-
Tiskarski stroj je izumil Johann Gutenberg okoli leta 1450, kar je predstavljalo velik korak naprej za širjenje znanja in kulture, saj je omogočil veliko hitrejšo in cenejšo reprodukcijo knjig ter olajšal širjenje idej -
Turki so leta 1453 zavzeli Konstantinopel, tedaj prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva, kar je predstavljalo konec tisočletne vladavine Rimskega cesarstva in bizantinske kulture v tem mestu. Osmanlije so mesto preimenovali v Istanbul in ga uporabljali kot svojo prestolnico -
Kmečki upori so bili gospodarsko in družbeno pogojeni upori kmetov proti fevdalni oblasti in njenemu izkoriščanju. V Evropi so se pojavili v 14. stoletju, v Sloveniji pa so najbolj znani kmečki upori v 15. in 16. stoletju
-
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je Krištof Kolumb odkril Karibe in tako odkril novo celino, ki jo do takrat v Evropi niso poznali. To je privedlo do kolonizacije in izkoriščanja ameriških dežel ter velikih sprememb v svetovni zgodovini -
Obdobje velikih geografskih odkriti razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki se je začelo v Nemčiji in je imelo za cilj reformirati Rimskokatoliško cerkev. Njeni vodilni predstavnik je bili Martin Luther. Glavni vzrok za reformacijo je bil kritični odnos do cerkvenih oblasti, predvsem do prodaje odpustkov, ki so jo cerkev uporabljale kot vir financiranja -
Prvi slovenski tiskani knjigi sta Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 izdal reformator Primož Trubar v nemškem gradu Tübingen. -
Augsburški verski mir je bil dogovor med katoliškimi in protestantskimi predstavniki v Nemčiji leta 1555. Mir je omogočil, da so ljudje v posameznih nemških kneževinah lahko izbrali svojo vero in da so kneževine postale bodisi katoliške bodisi protestantske. -
V 16. stoletju je protestantizem prinesel novo obdobje v razvoju slovenskega jezika. Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1550, medtem ko je bil prvi prevod Svetega pisma v slovenščino dokončan leta 1584.
-
Razsvetljenstvo je filozofska in kulturna gibanja v 18. stoletju, ki so poudarjala razum, svobodo in znanost kot ključne vrednote.
-
Med njenim vladanjem je Avstrija doživela številne reforme, med drugim v izobraževanju, gospodarstvu in administraciji. Marija Terezija je bila tudi zelo religiozna in je zagovarjala tradicionalne katoliške vrednote. Njeno vladanje je bilo zaznamovano tudi s številnimi vojnami, med drugim z vojno za avstrijsko dediščino in sedmletno vojno
-
Prva industrijska revolucija je bilo obdobje, ko se je uvedla strojna proizvodnja s pomočjo parnega stroja. To je prineslo spremembe v načinu proizvodnje, delovnih pogojih in družbi ter omogočilo hitrejši razvoj tehnologij
-
Napoleon Bonaparte je bil znan francoski vojaški voditelj in politik v 19. stoletju. Postal je znan po svojih vojaških uspehih in vodil Francijo v času Napoleonskih vojn. Ustanovil je Francosko cesarstvo in se okronal za cesarja. Napoleon je vpeljal številne reforme v Franciji in bil poznan po svoji taktiki na bojišču. Njegova vladavina se je končala z njegovim porazom in izgnanstvom na otok Sveta Helena, kjer je umrl
-
ZDA so nastale kot rezultat naseljevanja angleških kolonistov na severnoameriški celini v začetku 17. stoletja. Kolonije so se postopoma združile in leta 1776 razglasile neodvisnost od Velike Britanije. Po vojni so ZDA postale suverena država
-
Ljudje so se uprli proti vladajoči eliti in zahtevali večjo enakost, svobodo in pravice. Med revolucijo so uvedli spremembe, kot so odprava privilegijev plemstva, uvedba človekovih pravic in nacionalizacija cerkvene lastnine.
-
Ilirske province so bila območje, ki ga je Napoleon Bonaparte ustanovil v 19. stoletju. Vključevale so večji del današnje Slovenije, del Hrvaške, Avstrije in Italije. Napoleon je na tem območju uvedel francosko administracijo in reforme, kot so enotna zakonodaja in izobraževalne spremembe.
-
Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je vodil Klemens von Metternich v 19. stoletju. Metternich je bil avstrijski državnik, ki je zagovarjal ohranitev moči avtoritarnega monarha in zatiranje liberalnih, nacionalnih in demokratičnih gibanj. S svojo politiko represije in nadzora je poskušal ohraniti status quo v Evropi in preprečiti politične spremembe.
-
Leta 1821 je v Ljubljani potekal kongres Svete Alianse. Kongres je bil del političnih srečanj evropskih vladarjev, kjer so razpravljali o varnosti in stabilnosti v Evropi.
-
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar, ki je vladal zelo dolgo, od leta 1848 do leta 1916. Bil je vladar med pomembnimi zgodovinskimi dogodki, kot so avstro-ogrski kompromis, vojna s Prusijo in prva svetovna vojna. Bil je znan po svoji trdi disciplini in konservativnosti. Med njegovim vladanjem so se zgodile tudi politične napetosti in družbene neenakosti.
-
Pomlad narodov je bilo obdobje v 19. stoletju, ko so se po vsej Evropi ljudje borili za politično svobodo in ustanavljanje lastnih držav. Slovenci so se prav tako vključili v ta gibanja in si prizadevali za združitev slovenskega ozemlja v eno državo, imenovano Zedinjena Slovenija.
-
Bachov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je vodil Alexander von Bach v Avstriji v 19. stoletju. Bach je uvedel represivne politike, kot je cenzura in omejevanje političnih svoboščin, da bi ohranil avtoritarno oblast cesarja. Njegov sistem je bil kritiziran zaradi pomanjkanja svoboščin in represije.
-
V tem obdobju so se pojavile nove tehnologije, kot so električna energija, avtomobili in telekomunikacije. Množična proizvodnja je postala pomembna, kar je prineslo hitrejši razvoj industrije
-
Prej je bilo italijansko ozemlje razdeljeno in pod vplivom različnih vladarjev. Giuseppe Garibaldi, Giuseppe Mazzini in Camillo di Cavour so bili vodilne osebnosti v gibanju za združitev Italije. Z njihovimi prizadevanji se je večina italijanskih ozemelj združila. Viktor Emanuel II. Savojski je bil kronan za kralja Italije. Kasneje je Kraljevina Italija še širila svoje ozemlje. Njena končna združitev je bila dosežena po koncu prve svetovne vojne.
-
Ameriška državljanska vojna je bila vojna med severnimi in južnimi državami ZDA med letoma 1861 in 1865. Sever je nasprotoval suženjstvu, medtem ko je jug zagovarjal pravico do suženjstva. Vojna je bila zelo krvava in končala se je s porazom južnih držav. Končna posledica vojne je bila odprava suženjstva in spremembe v družbi ter politiki ZDA.
-
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867. Pred tem je bilo ozemlje pod vplivom Habsburške monarhije. Po avstrijsko-pruski vojni in notranjih napetostih je bil dosežen dogovor za reorganizacijo države.
Dualna monarhija Avstro-Ogrska je vključevala dva dela: avstrijski del, ki je vključeval avstrijske dežele, in ogrski del, ki je vključeval Kraljevino Ogrsko in druge dežele. -
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871 po združitvi več nemških dežel. Otto von Bismarck je bil ključna osebnost pri združevanju. Pruski kralj Viljem I. je bil razglašen za nemškega cesarja. Cesarstvo je vključevalo večino nemških dežel in je bilo močno gospodarsko ter vojaško. -
Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik in politik. Med prvo svetovno vojno je bil v avstro-ogrski vojski, nato pa je vodil slovensko vojaško enoto, ki je zasedla Maribor in pomagala pri vključitvi tega območja v novo oblikovano Državo SHS
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil leta 1914 v Sarajevu. Mladi bosanski Srb Gavrilo Princip je ustrelil prestolonaslednika in njegovo ženo, kar je privedlo do začetka prve svetovne vojne. Atentat je povzročil politično krizo in mednarodne konflikte. -
Prva svetovna vojna je bil velik oborožen konflikt, ki se je odvijal med letoma 1914 in 1918. Vključevala je večino večjih svetovnih sil tistega časa.Med vojno so se uporabljale nove vojaške tehnologije, kot so strojni topovi in letala. Spopadi so bili pogosto zasidrani v sistemih jarkov.
-
Soška fronta je bila bojišče med Italijo in Avstro-Ogrsko med prvo svetovno vojno. Potekala je ob reki Soči. Boji so bili zelo krvavi in zastojni zaradi težkega terena. Fronta je trajala do leta 1917, ko je Avstro-Ogrska izvedla uspešen protinapad. Fronta je imela veliko žrtev, končna meja po vojni pa je potekala ob reki Soči.
-
Ljudje so se uprli carskemu režimu zaradi slabe ekonomije, hrane in vojne. Najprej je prišlo do februarske revolucije, v kateri je bil car Nikolaj II. strmoglavljen in vzpostavljena začasna vlada.
-
Kraljevina SHS je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni leta 1918. Združila je različne južnoslovanske narode, kot so Srbi, Hrvati in Slovenci, pod eno oblastjo. Kasneje se je preoblikovala v Kraljevino Jugoslavijo, ki je vključevala več republik
-
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni leta 1918. Namen te države je bil združiti Slovence, Hrvate in Srbe v enotno politično tvorbo. Vendar so se kmalu po ustanovitvi pojavile napetosti med različnimi narodi in političnimi skupinami. Leta 1929 je bil uveden avtoritarni režim, ki je preoblikoval državo v Kraljevino Jugoslavijo. Kljub temu so se napetosti nadaljevale in kasneje privedle do razpada Jugoslavije in izbruhov vojn v devetdesetih letih.
-
Pariška mirovna konferenca je bila srečanje v Parizu po prvi svetovni vojni, kjer so se zmagovalne države dogovorile o miru. Pogodbe, kot je Versajska pogodba, so določile pogoje za poražene države, vključno z Nemčijo. Konferenca je vplivala na spremembe meja, oblikovanje novega mednarodnega reda in ustanovitev Lige narodov.
-
Zlata dvajseta leta so bila obdobje po prvi svetovni vojni, ko je bilo veliko gospodarskega in kulturnega razcveta. Industrija je rasla, novi izumi so se pojavljali. Vendar se je to obdobje končalo z Veliko depresijo, ki je prinesla gospodarsko krizo.
-
Dogovorila je spremembe meja in teritorialne razdelitve po koncu Avstro-Ogrske. Glede meje v Prekmurju je pogodba določila, da večji del Prekmurja pripade Kraljevini SHS, kasneje znani kot Jugoslavija. To je pomenilo, da je Prekmurje postalo del Jugoslavije. -
Koroški plebiscit je bil glasovanje, ki je potekalo leta 1920 na Koroškem, da bi se odločili, ali želijo ostati v Avstriji ali se pridružiti Jugoslaviji. Večina prebivalcev se je odločila, da želi ostati v Avstriji, vendar so nekatera območja s slovenskim prebivalstvom dodelili Jugoslaviji.
-
Stalinizem v Sovjetski zvezi je bil politični sistem, ki ga je vodil Josef Stalin. Pod Stalinom je država imela popoln nadzor nad vsemi vidiki življenja. Uvedel je kolektivizacijo kmetijstva, kar je povzročilo lakoto in smrt velikega števila ljudi. Izvajal je politične čistke, pri čemer so bili ljudje zaprti ali usmrčeni zaradi domnevnega nasprotovanja režimu.
-
Fašizem v Italiji je bil politični sistem, ki ga je v dvajsetih letih 20. stoletja uvedel Benito Mussolini. Fašistična vlada je bila diktatorska in je imela popolno oblast. Mussolini je poudarjal moč države, enotnost in nacionalizem. Vlada je uvedla nadzor nad gospodarstvom in mediji ter omejila politične svoboščine. Fašizem je tudi spodbujal agresivno zunanjo politiko.
-
Velika gospodarska kriza, imenovana tudi Velika depresija, je bila najhujša gospodarska kriza v zgodovini. Začela se je leta 1929 z gospodarskim zlomom na borzi v New Yorku. Posledice so bile visoka brezposelnost, propad podjetij in izguba prihrankov ljudi. Kriza je trajala dolgo časa in prizadela skoraj vsako državo.
-
Nacizem v Nemčiji je bil politični sistem, ki ga je vodil Adolf Hitler. Nacisti so verjeli v nadmoč ariske rase in so zatirali druge manjšine, zlasti Jude. Hitler je uvedel antisemitske zakone in izvedel holokavst. Nacistični režim je bil represiven, zatiral politično opozicijo in nadzoroval medije
-
Španska državljanska vojna je bila vojna v Španiji med letoma 1936 in 1939. Na eni strani so bili republikanci, ki so podpirali demokratično vlado, na drugi strani pa nacionalisti pod vodstvom Franca. Vojaške sile Franca so izvedle državni udar in začela se je vojna. Vojske obeh strani so se spopadle v nasilnih bitkah, ki so prizadele civiliste. Leta 1939 so nacionalisti zmagali in Franco je prevzel oblast ter vzpostavil diktatorski režim.
-
Borile so se različne države in skupine. Na eni strani so bili Zavezniki, vključno z Združenim kraljestvom, Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Na drugi strani so bile sile Osi, kot so Nemčija, Italija in Japonska.
Vojna je vključevala velike spopade na različnih frontah. Zavezniki so se borili proti silam Osi, da bi osvobodili okupirana ozemlja. -
Nemška vojska in njihovi zavezniki so hitro premagali jugoslovanske sile. To je privedlo do razpada države in ustanovitve marionetnih vlad pod nadzorom Sil osi. -
Jugoslavija je bila socialistična država, ki je obstajala od leta 1945 do leta 1992. Sestavljena je bila iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin. Država je izvajala politiko samoupravnega socializma in bila aktivna v gibanju neuvrščenih držav
-
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, da bi spodbujala mir, sodelovanje med državami in reševanje mednarodnih vprašanj. Listina OZN je bila podpisana leta 1945, organizacija pa si prizadeva za ohranjanje svetovnega miru, človekove pravice, trajnostni razvoj in boj proti revščini. -
Vojna se je začela, ko je Severna Koreja napadla Južno Korejo. Z mednarodno podporo Združenih narodov je Južni Koreji uspelo odbiti napad in vzpostaviti obrambno linijo na meji med obema državama. Vojna se je končala s premirjem
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila ustanovljena leta 1951 z namenom vzpostaviti skupno upravljanje nad premogom in jeklom med šestimi državami.
-
Londonu zastopniki Jugoslavije, Italije, ZDA in Združenega kraljestva podpisali mednarodni dogovor, Londonski memorandum. S podpisom so začasno uredili neurejeno vprašanje razmejitvene črte med takratno Jugoslavijo in Italijo.
-
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 in je predhodnica današnje Evropske unije (EU). Cilj EGS je bil vzpostaviti skupni trg med državami članicami ter spodbujati gospodarsko sodelovanje in integracijo
-
Kubanska kriza je bil konflikt med ZDA, Sovjetsko zvezo in Kubo leta 1962 zaradi namestitve sovjetskih jedrskih raket na Kubi. Napetosti so se zvišale, vendar se je konflikt končal s kompromisom. -
ZDA so podpirale Južni Vietnam, medtem ko so Severni Vietnam in Vietkong bili podprtii s strani Sovjetske zveze in Kitajske. Vojna je povzročila veliko žrtev in uničenja ter imela dolgotrajne posledice na politični, gospodarski in družbeni ravni. ZDA so se umaknile iz konflikta leta 1973, Severni Vietnam pa je zavzel Južni Vietnam leta 1975, kar je pripeljalo do združitve Vietnama pod komunistično vladavino
-
Ameriški pristanek na Luni je zgodil 20. julija 1969, ko je vesoljska ladja Apollo 11 pristala na Luninem površju. Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta postala prva človeka, ki sta stopila na Luno. To je bil pomemben dosežek v raziskovanju vesolja -
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila leta 1986 v Ukrajini. Močna eksplozija v jedrski elektrarni Černobil je povzročila izpust radioaktivnih snovi v okolje. Nesreča je imela resne posledice za okolje in zdravje ljudi ter je spremenila pristop do jedrske energije -
Po desetletjih enopartijskega sistema je Slovenija pridobila večstrankarski politični sistem, ki je omogočil izbiro med različnimi političnimi strankami. Te volitve so bile ključne za vzpostavitev demokracije v Sloveniji.
-
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bil dokument, ki je označil razglasitev suverenosti ter neodvisnosti Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije.
-
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je potekal 23. decembra 1990. Več kot 88% volivcev je glasovalo za samostojnost države, kar je pomenilo odločilno podporo za osamosvojitev Slovenije. -
Razglasitev samostojnosti Slovenije je potekala 25. junija 1991, ko se je država uradno osamosvojila od Jugoslavije
-
Vojna za Slovenijo je bil oboroženi konflikt med oboroženimi silami Jugoslavije in Teritorialno obrambo Slovenije leta 1991. Slovenija se je uspešno osamosvojila in ohranila nadzor nad večino svojega ozemlja.
-
Evropska unija (EU) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ustanovljeno leta 1993. Cilj EU je spodbujanje miru, stabilnosti, gospodarskega razvoja in sodelovanja med državami članicami. EU omogoča prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile ter vzpostavlja skupne politike na različnih področjih -
Vključitev Slovenije v NATO je bila uradno izvedena 29. marca 2004. To je pomenilo, da je Slovenija postala članica Severnoatlantskega zavezništva, ki je mednarodna organizacija za obrambo in varnost
-
Slovenija se je 1. maja 2004 pridružila Evropski uniji.
-
Slovenija je vstopila v euroobmočje 1. januarja 2007. To pomeni, da je slovenski tolar zamenjala z evrom kot uradno valuto. -
Slovenija je bila prizadeta zaradi gospodarske krize leta 2008, ki je povzročila padec BDP, povečanje brezposelnosti in druge negativne učinke. Vendar se je gospodarstvo postopoma okrevalo po letu 2013
-
COVID-19 je globalna pandemija, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Širi se z respiratornimi kapljicami in povzroča simptome, kot so vročina, kašelj in težko dihanje. Vplivala je na zdravje ljudi, gospodarstvo in družbeno življenje ter povzročila omejitve gibanja in druge ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.