-
Leta 452 so Emono opustošili in delno porušili Huni. Mesto je obubožalo, vendar živelo dalje. Na koncu 5. in začetku 6. stoletja je bila Emona pod oblastjo Vizigotov, ki so za seboj pustili bolj malo sledov. V nemirnih časih pozne antike in preseljevanja ljudstev v 6. stoletju so se ljudje začeli zatekati v odročne in težko dostopne kraje in se seliti v obmorska mesta, predvsem Koper, Piran in Novigrad, dokler ni Emone zapustil še zadnji meščan. -
Središče je bilo v zgornjem Posavju (Kranj). Imela je podobno družbeno ureditev kot Karantanija. Leta 828 kneza zamenja frankovski grof
-
Karantanija je imela središče na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju. Bila je na območju avstrijske in slovenske Koroške. Vodil jo je knez. Prvi knez karantancev je bil Valuk.
-
Herman reši življenje ogrskega kralja Sigismunda, katere se kasneje v zahvalo poroči s njegovo hčerko. -
Prvič leta 1408 v okolico Metlike ( Bela krajina). Turki so prodirali iz Balkana
-
Močni in številni odredi konjenice. Napadi so bili hitri, dobro organizirani in nepričakovani. Trajali so lahko nekaj tednov ali mesecev. Kranjska je najbolj trpela.
-
Vzrok je bila nezaščitenost podeželja pred turškimi vpadi ter dvig denarnih dajatev. Kmetom so se pridružili še rudarji in meščani. Zemljiški gospodje so kaznovali voditelje upora
-
Tukaj so bili manjši roparski napadi. Najbolj trpeli Dolenjska, Notranjska, okolica Celja in Ptuja
-
Kmetje so nasprotovali fevdalnemu sistemu, bili so pomankljivo izurjeni in slabo opremljeni. Na višku jih je bilo 80.000.
-
Cilj so bila območja Notranjske, Dolenjske in Krasa. Bili so pogosti, bilo jih je več kot 60. Sultan Sulejman Veličastni je hotel zavzeti Dunaj, vendar mu ni uspelo.
-
Napadi so bili redki. Turki so leta 1559 zadnjič vdrli na Kranjsko.
-
protireformacija je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo. Potekala je v 16. in 17. stoletju. V tem obdobju so preganjali protestante, njihove knjige pa so večinoma požgali. Protireformacija je zelo spremenila versko podobo Evrope.
-
Primož Trubar je napisal prvi slovenski tiskani knjigi Abecednik in Katekizem. -
Potekale so med francoskimi katoličani in protestanti- običajno imenovani HUGENOTI. Kasneje sta se vključili še Anglija (podpora hugenotom) in Španija (podpora .katoličanom)
-
Napisal jo je Primož Trubar. Zahteve po vzpostavitvi protestantske cerkvene organizacije na Kranjskem, zahteval osnovne šole za oba spola, tako v mestih, kot na podeželju. -
Na ta dan pomorili 3.000 hugenotov. Katarina Medičejska pod pretvezo dovolila poroko svoje hčere s hugenotom, da jih je žlahko vse ujela in umorila. -
Na čelu upora so bili Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalič in Ilija Gregorič (vrhovni poveljnik kmečke vojske). Zahtevali so ustanovitev prave kmečke države pod okriljem SRC-ja, vzpostavitev cesarskega namestništva in svobodno trgovanje in sodelovanje pri pobiranju davkov. Vojska fevdalcev jih je pokončala v bitki pri Stubiči.
-
Vladar notranjeavstrijskih dežel Karel II., je popustil štajerskemu plemstvu in mu dovolil svobodo vesti in bogoslužja (v zameno je dobival denar in vojsko) . Tako so imeli lahko plemstvo in glavna deželna mesta protestantsko vero in bogoslužje. -
Tega leta se končajo hugenotske vojne z Nantskim ediktom. Henrik IV. je priznal versko svobodo. Po vojnah je Francija doživela kulturni in gospodarski razcvet -
To je bila ena izmed najhujših vojn zaradi religije v SRC-ju. Nastala sta dva tabora- kralj (katolik) in plemiči (protestanti), Spopad je sprožila ustava na Češkem leta 1618. Praška defenestracija je bila povod vojne.
-
Podpis dveh pogodb-mirovni sporazum s Francijo in Švedsko. Takrat se je končala tridesetletna vojna. Švica in Nizozemska sta se odcepili od Rim.-nem. cesarstva. Francija si je razširila posest ob Renu. Poleg rim.-katoliške in protestantske izpovedi je bil priznan še kalvinizem. -
Vzrok je bil dvig davkov na meso in vino. Kmetje so zahtevali staro pravdo. Upor so zadušili s četami iz Vojne krajine.