Od papeške države do industrijske revolucije

  • Milanski edikt
    313

    Milanski edikt

    Krščanstvo je postalo dovoljeno in preganjanje kristjanov se preneha. Ustvarijo se diaceze- upravne enote cerkvene organizacije in Patriarharti- večja cerkvena upravna središča, katerim na čelu je bil patriarh.
  • Beneška republika
    700

    Beneška republika

    1. in 14. stoletje- vojna med Benetkami in Genovo
  • Kolonizacija
    1000

    Kolonizacija

    Od 10. do 14. stoletja. Kolonizacija- širjenje življenskega prostora. selilo se je več kot 70 MIO ljudi. Posledice so bile etične in gospodarske spremembe v Evropi
  • Shizma
    1054

    Shizma

    Veliki cerkveni razkol. Potekala je leta 1054. Pravoslavna in rimskokatoliška cerkev se razdelita na dva dela.
  • Bitka pri Hastingsu
    1066

    Bitka pri Hastingsu

    Viljem Osvajalec združi angleško ozemlje in zavlada kot angleški kralj. Uvede tudi centralno oblast.
  • Investiturni spor
    1077

    Investiturni spor

    Prišlo do nesoglasja: Kdo umešča škofe? Leta 1077 papež Gregor izobči cesarja Henrika IV. Spor se dokončno reši z Vormskim konkordatom kjer so se zmenili, da bo posvetitev duhovščine stvar cerkve, posvetni vladar pa je tisti, ki umesti duhovnika v cerkveno posest.
  • Vzpostavitev centralne oblasti
    1200

    Vzpostavitev centralne oblasti

    V 13. stoletju Filip II. Avgust in Ludvig IX vzpostavita centralno oblast.
  • Velika listina svoboščin
    1215

    Velika listina svoboščin

    Kralj se je zavezal da bo upošteval fevdalne pravice plemstva, svoboščine mest in pravice cerkve. Davke je pobiral le v soglasju z cerkvijo in plemstvom.
  • Period: 1309 to 1378

    Avinjonsko suženjstvo

  • Stoletna vojna
    1337

    Stoletna vojna

    Trajala od 1337 do 1453. Vojna med Anglijo in Francijo. Vzroki za vojno so bili vprašanje o francoskem prestolu in pa nadvlada nad Gaskonijo.
  • Vojna dveh rož
    1455

    Vojna dveh rož

    Potekala med 1455 in 1485. V nesporazumu sta bili dve veliki rodbini ( Lancester in York). Zmagal je Henrik VII., ki je bil sorodnik rodbine Lancester in začetnik Tudorske dinastije.
  • Elizabetinska doba
    1558

    Elizabetinska doba

    Elizabeta I. (1558-1603). Obnova protestantizma, verska svoboda in sodelovanje z parlamentom. Imenovali so jo tudi zlata doba.eli
  • Upor nizozemcev
    1566

    Upor nizozemcev

    Španski kralj Filip II je zavrnil prošnjo Nizozemcev za versko svobodo. TI so se uprli, Španci pa so jih zasmehovali. Filip II je nad upornike poslal močno vojsko pod vodstvom nizozemskega upravitelja Alba, ki je pobil več tisoč upornikov. Upor se je zaradi tega še povečal in se prelevil v vojno, ki je trajala kar 80. let in po vojni so se Nizozemci končno osvobodili španske nadoblasti.
  • Utrechtska zveza
    1581

    Utrechtska zveza

    Sedem severnih provinc se je združilo v Utrechtsko zvezo in razglasilo neodvisnost od španske krone.
  • Absolutizem v Angliji

    Bitka pri Hatingsu-Viljem Osvajalec združi angleško ozemlje in postane angleški kralj.
    Velika listina svoboščin: Ivan Brez Zemlje-dvigne davke, postane vezal papeža.
    Vojna dveh rož (1455-1485): rodbina Lancester vs. rodbina York ( zmaga Henrik VII- rodbina Lancester)
    Henrik VII. ustanovi anglikansko cerkev.
    Elizabeta I: obnovi protenstantizem in versko svobodo, sodeluje s parlamentom- Elizabetinska doba ali zlata doba (W.Shakespeare, F.Drake)
  • Državljanska vojna v Angliji

    Karl I. je zavrnil Pettition of Rights in izbruhnila je državljanska vojna. Oliver Cromwell je dal razpustiti zgornji del parlamenta in razglasil republiko. Oklicali so ga kot Lord Protector
  • Period: to

    Vladanje Ludviga XIV.

    Bil je Francoski absolutistični vladar znan tudi pod imenom sončni kralj. Vladal je suvereno kar pomeni, da je imel neodvisno in neomejeno oblast. Upravljanje države je zaupal ministrom in reorganiziral je državno upravo ter poskušal zagotoviti versko enotnost.
  • Peter Veliki

    Peter Veliki

    Rusijo je želel spremeniti v velesilo, ustanovil prestolnico v Sant Petersburgu. Uvedel evropski način oblačenja in videza.
  • Katarina Velika

    Katarina Velika

    Bila je zelo ambiciozna in izobražena. Na ljudstvo je položila velike davčne obremenitve, kar je vodilo do upora kmetov. Takrat se je razvilo tudi rudarstvo, trgovina in manufukture
  • Industrijska revolucija

    Industrijska revolucija

    Izum parnega stroja- James Watt leta 1765,
    izum parnika- Futon,
    izum lokomotive- Stephenson