-
Od nastanka do vzpona prvin
civilizacii, za katere je bilo znacilno,
da so imela mesta, bila so vodena iz
sedisca, pojavili so se razlicni poklici,
razvile so se pisave in zacel se je razvoj
tehnologije. -
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr. n. št. ob Nilu, Evfratu, Tigrisu in drugih velikih rekah. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je ločil prazgodovino od starega veka. Naseljevanje ljudi v porečjih Nila v Egiptu in Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji se je začelo v 5. tisočletju pr. n. št. Pred tem se je večina ljudi preživljala z lovom in nabiralništvom. -
Geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št. Po razpadu je revna in manjša naselja pestila lakota in prebivalci so se začeli odseljevati.
-
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št.
-
Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Značilno je, da je poleg mesta obsegala tudi podeželje. Imele so okoli 10.000 prebivalcev in merile do 100 km2 (izjema sta Atene (2550 km2) in Antična Šparta (8440 km2)). Središče polisa je bil trg ali agora. Prvi polisi so nastajali v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Lahko so nastali z združevanjem več vasi ali pa ob vzpetinah. -
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št. Sledila je grškemu temnemu veku. Grški svet je v arhaični dobi prešel korenite spremembe. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju.
-
Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov. Najbolj poznan od teh mitov in morda najbolj znan od vseh rimskih mitov je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih. Drugi opis, ki je zgodnejši, trdi, da Rimljani izhajajo od trojanskega junaka Eneja, ki je po koncu Trojanske vojne pobegnil v Italijo. -
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 31 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik.
-
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije.
-
Aleksander III. Makedonski (tudi Aleksander (III.) Veliki makedonski kralj in vojskovodja, 20. junij ali 21. julij 356 pr. n. št., Pella v Makedoniji 10. junij oziroma 11. junij 323 pr. n. št. (star 32 let). Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu.
-
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije.
-
Kartažani, ki so jih Rimljani imenovali Poeni , so bili že dolgo uveljavljeni pomorščaki, ki so živeli sredi 3. stoletja pred našim štetjem in nadzorovali zahodno sredozemsko regijo. Kartagina, katere ostanki so v današnji Tuniziji, je bila prvotno kolonija feničanskega mesta Tira. Ko je bil Tir pod pritiskom širitve Asircev, Babiloncev in Perzijcev, je Kartagini v 6. stoletju pred našim štetjem uspelo prevzeti večino feničanskih kolonij in postati novo matično mesto in zaščitna moč zanje.
-
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453). Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo, saj je v nizu spopadov, znanih kot makedonske vojne, premagala Makedonsko kraljestvo.
-
Julij Cezar se je rodil (po nekaterih podatkih s carskim rezom) leta 100 pr. n. št. Prihajal je iz ugledne družine, saj je bil nečak konzula Gaja Marija (156–86 pr. n. št.) po očetovi strani. Do približno svojega desetega leta se je učil pri Marku Antoniju Gnifonu. Leta 84 pr. n. št. se je poročil s Kornelijo Cino. Istega leta je umrl njegov oče, zato je Cezar kot šestnajstletnik postal glava družine. V letih od 89 do 79 pr. n. št.
-
Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan. Potem ko so republikanski zarotniki leta 44 pr. n. št. Cezarja umorili, je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja in tako postal eden od najbogatejših Rimljanov in eden vodilnih politikov svojega časa. Ustanovil je svojo zasebno vojsko in se naslednje leto zapletel v krajši spopad z Markom Antonijem.
-
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali cesarji. Od začetka vladavine cesarja Avgusta do vojaške anarhije v 3. stoletju je bila država principat z Italijo kot metropolo provinc
-
Obdobje od pojava človečnjakov do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkou vse zgodovine.
-
Krščanstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih, in je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje. -
Zaradi velikega ozemlja in dolgega obstoja Rimskega cesarstva so rimske upravne prakse in kultura močno in trajno vplivale na razvoj jezika, religije, umetnosti, arhitekture, filozofije, prava in oblik vladanja ne samo na ozemlju, ki ga je obsegalo, temveč tudi daleč preko meja. Jezik Rimljanov se je razvil v romanske jezike srednjeveškega in modernega sveta, medtem ko je klasična grščina postala jezik Vzhodnega rimskega cesarstva. -
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel (slovensko Carigrad), ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval Bizanc. Cesar Konstantin I. Veliki ga je takrat preimenoval v Novi Rim (latinsko Nova Roma), po njegovi smrti leta 337 pa so začeli uporabljati ime Konstantinopel, se pravi Konstantinovo mesto.
-
Krščanstvo je bilo na začetku četrtega stoletja že dobro razširjeno po rimskem imperiju, dasiravno so verniki še vedno predstavljali le skromen odstotek v družbi. Preden pa je postalo uradna vera, so morali pretrpeti še zadnje veliko preganjanje.Dioklecijan je namreč v letih 303 in 304 izdal več protikrščanskih odlokov. Odredil je prepoved bogoslužja, zaplembo knjig, rušenje cerkvenih stavb, aretacijo cerkvenih voditeljev, kar je nanašalo na vse, ki so imeli v bogoslužju kakšno večjo vlogo. -
Ko je leta 476 Orest zavrnil zahtevo germanskih najemnikov za dodelitev ozemlja v Italiji, so se nezadovoljni najemniki vključno s Heruli uprli. Upor je vodil germanski častnik Odoaker. Njegovi možje so ujeli Oresta ter ga usmrtili in nekaj tednov kasneje zasedli Raveno. Cesarja Romula Augustula so ujeli in prisilno
upokojili. Njegova odstavitev pa se šteje kot uraden konec zahodnega rimskega cesarstva. -
Žačelo se je s preseljevanjem ljudsteu in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstva se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. Čas vzpona kriščanstva, razvoja mest in obrit.
-
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor (500/499—494 pr. n. št.), neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. Perzijski kralj Darej I. Veliki je napad na matično Grčijo opravičil s pomočjo, ki so jo upornikom nudile tamkajšnje polis. Perzijci so pod poveljnikom Mardonijem v Grčijo poslali dve vojaški odpravi.
-
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor (500/499—494 pr. n. št.), neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. Perzijski kralj Darej I. Veliki je napad na matično Grčijo opravičil s pomočjo, ki so jo upornikom nudile tamkajšnje polis. Perzijci so pod poveljnikom Mardonijem v Grčijo poslali dve vojaški odpravi. Leta 490 pr. n. št. so prvo na Maratonskem polju porazile Antene
-
Največja zgodovinska zasluga cesarja Justinijana, pod katerega vladavino je Bizanc doživel svoje zlato obdobje, je v ureditvi vse-veljavnega rimskega prava. Leta 530 je projekt poveril enemu najboljših pravnikov cesarstva Tribonijanu, ki je prevzel vodstvo in odgovornost za zbiranje in urejanje zakonov, ki so se skozi stoletja ohranili v različnih in pogosto pravnikom nedostopnih delih. S tem je rešil svetu pomemben dosežek antične kulture, ki je bil temelj bizantinskega in od 12. stoletja.
-
Islam se naslanja na monoteistično tradicijo svetopisemskega očaka Abrahama, zato ga skupaj z judovstvom in krščanstvom uvrščamo med abrahamske religije. Po muslimanskem izročilu vsa našteta verstva podajajo isto poslanico Boga človeštvu, pri čemer podaja Koran, sveta knjiga islama, poslednje razodetje boga. V večini islamskih verskih praks verniki ne potrebujejo duhovnika kot posrednika za stik z bogom in naj bi sami brali sveto knjigo Koran. -
Karantánija je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja.
-
Zahodni zgodovinarji so za začetek rekonkviste imenovali bitko pri Covadongi (718 ali 722). Ta bitka zaznamuje eno od prvih zmag krščanskih vojaških sil po islamskem osvajanju Iberskega polotoka leta 711. V njej je skupina, ki jo je vodil plemič Pelagij Asturijski, premagala kalifatsko vojsko v gorah severnega dela Iberskega polotoka. S to zmago se ponovno vzpostavi neodvisna krščanska Kraljevina Asturija.
-
papeževo kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je predstavljalo zlitje krščanskih, germanskih inrimskih izročil, kar je bistvena značilnost tudi srednjeveške zahodnoevropske kulture. Karel Veliki je spodbujal prenovokulturnega življenja v svoji državi. Strokovnjaki so jo poimenovali ''karolinška renesansa''. V Merovniški državi sta pismenostin književnost močno zaostajali. Duhovniki, ki so bili poleg menihov tako rekoč edini pismeni, so imeli skromno izobrazbo. -
Razkol cerkve je potekal po doktrinalnih, teoloških, jezikoslovnih, političnih in geografskih ločnicah in še do zdaj ni zaceljen. Moralo bi se sicer reči, da sta se obe cerkvi znova združili leta 1274 z drugim lyonskim koncilom in leta 1439 z baselskim koncilom vendar pa je sklepe obeh koncilov pravoslavna stran v celoti zavrnila, saj so v ustvarjanju unij zaobšli avtoriteto patriarhov. Tudi nadaljnji poskusi zbliževanja so bili neuspešni, nekaj cerkvenih skupnosti pa je medtem zamenjalo tabora. -
Nekateri zgodovinarji vidijo v križarskih vojnah izključno obrambne vojne proti širitvi Islama na Bližnjem vzhodu, drugi jih razumejo kot znak dolgotrajnega konflikta na mejah Evrope, spet drugi pa kot samozavesten in napadalen poskus širiti zahodno krščanstvo pod papeževim vodstvom. Bizanc ni bil sposoben ponovno osvojiti ozemelj, zgubljenih v arabsko-bizantinskih in bizantinsko-seldžuških vojnah, v katerih je bil ob plodno kmetijsko zemljo in obsežne pašne površine Anatolije.
-
e filozofsko in kulturno gibanje, ki je zajelo evropske izobražence(znanstvenike in literate), navdušene nad antično kulturno dediščino. V ospredju njihovegazanimanja je bil ČLOVEK in ŽIVLJENJE na tem svetu. Humanizem se je razširil v drugipolovici 15.stoletja. Nova miselnost, ki je nasprotovala SHOLASTIKI, jenavdušila meščane, ki jih je bolj kot življenje na »onem svetu« zanimal njihov vsakdanjik
-
Družina je bila prvič omenjena okoli leta 1125, ko so se po Savinjski dolini imenovali gospodje iz Saunije (nemško von Soune), od leta 1173 pa po gradu Žovnek – Žovneški gospodje (nemško von Sannegg). V Savinjski dolini so imeli v posesti poleg Žovneka še gradove Šenek, Liebenstein in Ojstrico, zaradi česar domnevajo, da gre za stransko vejo rodu grofice Heme ali njenega moža savinjskega mejnega grofa Vilijema II.
-
Kapljično kugo povzorča bakterija Yersinia pestis, ki se širi po zraku kuga pa je morda že naslednja oblika, ki se širi od osebe do osebe s stikom prek dihanja in kašljanja, ko se izločajo kapljice, in povzroča vnetno kugo ali pljučno kugo. Bubonsko kugo povzroča bakterija Yersinia pestis in se širi prek pika bolh; med izbruhi črne kuge je verjetno dobila tudi drugotno obliko, ki se je širila s stikom od osebe do osebe prek kapljic pri izdihanju ali kašljanju. -
Obdobje turških vpadov od začetka 15. do konca 16. stoletja je bilo zagotovo eno najtežjih v slovenski zgodovini. S svojega ozemlja so Turki izvajali roparske pohode, s katerimi so oslabili območja in jih pripravili na osvojitev. Njihovi glavni cilji so bila ozemlja Beneške republike in Ogrske ter prodor v Srednjo Evropo. Ko so Turki zavzeli Bizantinsko cesarstvo (1453), jug Balkana, se ustalili v Bosni (1463) in porazili Madžare (1526), so postali sosedje Habsburžanov.
-
Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega, gibljivega in tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja in se šteje za mejnik drugega tisočletja, ki začenja sodobno obdobje človeške zgodovine. Leta 1999 so ga na televiziji A&E Network uvrstili na prvo mesto na svojem seznamu 1000 najpomembnejših ljudi tisočletja. -
Je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto latinskega in osmanskega cesarstva (1453–1924). Začetki mesta segajo v 7. st. pr. n. št. oziroma do nastanka starogrške naselbine in mesta Bizanc. Konstantinopel je imel strateško lego med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, na južnem ustju Bosporja, v točki, v kateri se evropska celina stika z azijsko. Konstantinopel je bil zelo pomemben kot naslednik starega Rima ter kot največje in najbogatejše mesto v Evropi v srednjem veku. -
Vsi roparski in plenilski pohodi turške vojske, vojne z Madžari in vedno višje dajatve so kmete spravljali v težek položaj. Kmečko nezadovoljstvo je leta 1478 doživelo vrh v koroškem kmečkem uporu, ki je zajel predvsem Ziljsko dolino in zahodni del Koroške. Ta upor so zadušili kar Turki, ki so takrat preko Predela vdrli na to območje.
-
Krištof Kolumb, trgovec in ljubiteljski kartograf, je prišel na idejo, da bi s plovbo proti zahodu gotovo lahko prišel do Indije. Zaradi neugodne situacije v dobičkonosni trgovini z začimbami, svilo in drugimi luksuznimi izdelki, je bil ta projekt že pred Kolumbom interesanten za kartografe in navigatorje, vendar pa se nihče ni zavedal pravih razsežnosti Pacifika in Zemlje. Kolumbove ideje so bile osnovane na treh teoretičnih in znanstvenih predpostavkah. -
Obdobje velikih geografskih odkritji, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljevitve strojne proizvodnje.
-
Pred petsto leti, 31. oktobra 1517, je nemški katoliški menih Martin Luther objavil nekaj pritožb, ki jih je imel glede Katoliške cerkve, na cerkvenih vratih v Wittembergu v Nemčiji. Luthra je razburila cerkvena praksa prodaje odpustkov bogatim podpornikom. Odpustke bi lahko razložili kot karte, ki so ljudem omogočile, da so se izognili peklu: plačajte določen znesek Cerkvi in Cerkev bo poskrbela, da vam v posmrtnem življenju ne bo potrebno trpeti zaradi vaših grehov. -
Avtor prvih natisnjenih besedil - Abecednik in Katekizem v slovenskem jeziku je bil Primož Trubar, knjigi pa sta bili natisnjeni leta 1550 na območju današnje Nemčije. Trubar je iz različnih narečij z območja današnje Slovenije postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. -
a 1555 je bila podpisana listina Augsburški verski mir. Sprejeli so jo nemški cesar Karel V. in državni stanovi. S tem naj bi se končali boji proti protireformaciji, priznana pa je bila luteranska vera. Leta 1648 so podpisali tudi vestfalski mir, s katerim so zagotovili, da določila v augsburški listini veljajo tudi za kalviniste. Listina je določala, da vero v deželi izbere deželni knez: čigar dežela — tega vera (cuius regio — eius religio). Kdor se z izbrano vero ni strinjal, se je izselil. -
Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16. stoletju, ko so si protestanti prizadevali Sveto pismo uvesti v bogoslužje, da bi ga ljudje lahko prebirali v domačem jeziku. Ključno vlogo sta imela zlasti Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Od takrat pa do danes se je zvrstilo precejšnje število prevodov, sprva protestantskih, nadalje katoliških, danes pa ekumenskih, saj pri prevajanju sodelujejo tudi druge krščanske cerkvene skupnosti, ki so dejavne v Sloveniji. -
Monarhija je nasilen način vladanja, ki se zmeraj izrodi bodisi v strahovlado bodisi v republiko. Oblast ne more biti nikoli enakopravno razdeljena med ljudstvom in vladarjem, pretežko je ohraniti ravnotežje. Moč nujno splahni na eni strani, medtem ko se poveča na druga a prednost je navadno na strani vladarja, ki poveljuje vojski. . V naši zgodovini nimamo primera, da bi kdo tako dolgo vladal. Govori se, da ima izreden dar za pokoravanje ljudi. Z enako silo vlada svoji družini, dvoru in državi.
-
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje. Za nekatere zgodovinarje se je obdobje začelo, ko je La Bruyère ob koncu sedemnajstega stoletja napisal Les Caractères. Obdobje poimenujejo tudi čas razuma. Vrhunec doseže v Franciji. Ernst Troeltsch je o razsvetljenstvu dejal, da je to začetek in temelj modernega obdobja evropske kulture in zgodovine v nasprotju z dotlej uveljavljeno cerkveno in teološko usmerjeno kulturo.
-
Marija Terezija je izhajala iz mogočne vladarske rodbine Habsburžanov. Habsburška monarhija je bila venec držav in dežel, jedro katerih sta bili Štajerska in Kranjska. Skupnega tem deželam ni bilo ravno veliko – prebivalci so bili različnih narodnosti: Slovani, glavnina prebivalstva je bila nemško govoreča, pa tudi pripadniki romanskih narodov so spadali podnjo. Skupnega jim je bila skoraj samo vladarska dinastija. Habsburžani se niso radi vojskovali.
-
Industrijsko revolucijo delimo na dva dela. Prvi del industrijske revolucije se je začel razvijati z letom 1780 ko je bil izumljen parni stroj. Je obdobje v 18. in 19. stoletju z značilnim prehodom na strojno izdelavo izdelkov. To ja zaznamovalo prvi upor preprostega kmečkega prebivalstva ki ni razumelo taksnega načina razvoja časa. S časom so mu sledili se različni tehnološki napredki vse do odkritja nafte, elektrike, bencina in se različnih surovin.
-
Napoléon je bil karizmatični vodja Francije. 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand. Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih razsvetljenih monarhov. Še danes se ga drži vzdevek mali veliki mož.
-
Združene države Amerike danes praznujejo svoj rojstni dan. 4. julija leta 1776, so na drugem kontinentalnem kongresu ZDA ratificirale deklaracijo o neodvisnosti, ki jo je sestavil Thomas Jefferson. Tako se je 13 ameriških kolonij uradno odcepilo od Velike Britanije, s katero so praktično bili že v vojni od aprila 1775. Najbolj se je za neodvisnost zavzemal John Adams, ki je pozneje postal drugi predsednik ZDA. -
Francoska revolucija je bila obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799, ki je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v 19. stoletje. Ludvik XVI. je zaradi nesposobnosti in razkošnega življenja povzročal vse večje nezadovoljstvo med ljudmi.
-
Ilirske province (fr. les Provinces Illiryennes) so bile ustanovljene z dekretom Napoleona Bonaparta (1769–1821) 14. oktobra 1809 ter so do 13. oktobra leta 1814 obsegale današnjo Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije, t. i. Vojno krajino, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro, ki so bile dotlej pod Avstrijskim cesarstvom (schönbrunnski mir), sedež pa so imele v Ljubljani, tedaj mesto z 12.000 prebivalci, v katerem je uradoval generalni guverner.
-
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. (1797 - 1875), ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. Metternich je bil doma iz Porenja, vendar se je kasneje uveljavil v avstrijski diplomatski službi, ki jo je od 1809 tudi vodil. Leta 1821 je postal kancler in od leta 1835 upravljal Avstrijo. Največ pozornosti je namenil zunanji politiki.
-
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana. -
Franc Jožef I. se je rodil 18. avgusta 1830 v palači Schönbrunn na Dunaju, kot najstarejši sin nadvojvode Franca Karla in Zofije Bavarske. Ker je bil njegov stric, cesar Ferdinand od 1835 nesposoben, njegov oče pa skromen in upokojen, je mladega nadvojvoda Franca vzgojila mati kot bodočega cesarja, s poudarkom na predanosti, marljivosti in odgovornosti. Družinsko življenje so pretresale tragedije. V zakonu z Elizabeto Bavarsko, znano pod vzdevkom Sissi, sta imela štiri otroke.
-
Zedínjena Slovenija in namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorsko in Koroško zahteva skupno Kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti, ter jasno nasprotuje načrtovani združitvi takratne Habsburške monarhije z Nemškim cesarstvom v Združeno Nemčijo. -
Obdobje njegovega vladanja imenujemo Bachov absolutizem oz. NEOABSOLUTIZEM. Zanj so značilne reforme šolstva (uvedba mature), uprave in policije, politična cenzura, strogi policijski nadzori, gospodarski liberalizem in sodoben denarni sistem. Za Slovence je neabsolutizem prinesel priznanje slovenskemu jeziku (slovenski jezik v gimnazijah, ukinjeni liceji, Anton Alojzij Wolf, Društvo sv. Mohorja).
-
2.industrijska revolucija se je odvijala od leta 1848 do leta 1905. V tem času je prišlo do mnogih novih odkritij na različnih područjih (kemiji, biologiji, fiziki, medicini, avtomobilski industriji, letalstvu, komunikacije), ter menjave virov energije. Pretežni vir energije do 2. Industrijske revolucije sta bila premog in voda, ki so ju zamenjali s plinom, nafto in elektriko.
-
Italijansko kraljestvo so se imenovale razne države, ki so si sledile na Apeninskem polotoku in ki so izvoljevale kralje Italije. Danes se nobeni od teh (razen Savojski med letoma 1861 in 1946) ne priznava naziv kraljevina Italija, ker jih niso ustanovili avtohtoni prebivalci polotoka, temveč osvajalci, zato niso Italija, in večkrat niso niti kraljevina -
Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.
-
Avstro-Ogrska je bila dualistična zveza zahodne in vzhodne državne polovice habsburške monarhije, ki je bila oblikovana leta 1867 z vnovično uveljavitvijo malce modificiranih ogrskih konstitucionalnih aktov iz leta 1848. Realna unija med obema državnima polovicama je razpadla ob koncu prve svetovne vojne, oktobra 1918. Zahodni del so sestavljala kraljestva in dežele, zastopani v državnem zboru na Dunaju. -
18.januarja 1871 na zemljevidu Evrope je nastala nova država, imenovana Nemško cesarstvo. Ustanovitelji očetov te države se štejejo za izjemno osebnost, ki se je v zgodovini zgodila pod grozljivim imenom "Iron Chancellor" - Otto von Bismarck, kot tudi William I Hohenzollern. Nemško cesarstvo je trajalo do 9. novembra 1918, po katerem je bila monarhija, ki je bila posledica novembrske revolucije, prekinjena. -
Zgodovinski boj za severno mejo Slovenije, ki ga je začel blaženi škof Anton Martin Slomšek pred 160 leti s prenosom sedeža Lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor, je pred sto leti odločno nadaljeval general Rudolf Maister. Njegova strateška odločnost, ustanovitev slovenske narodne vojske ter boj za slovensko severno mejo so njegovi največji uspehi. Maistru moramo biti hvaležni, da je danes Maribor slovenski, da je slovenska Štajerska, da je slovensko Prekmurje in slovenska Koroška.
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. Princip je bil eden od skupine šestih atentatorjev, v kateri so bili še Muhamed Mehmedbašić, Vaso Čubrilović, Nedeljko Čabrinović, Cvjetko Popović in Trifko Grabež, ki jo je vodil Danilo Ilić, bosanski Srb in član tajne družbe Črna roka. -
Prva svetovna vojna ni bila presenečenje, saj so nasprotja med državami naraščala že več let in na koncu Evropo razdelila na dva tabora – centralne in antantne sile. Nasprotja v Evropi so bila tolikšna, da so se vsi začeli pripravljati na vojno. Čakali so le še na povod, ki bi ga lahko izkoristili za začetek vojne 1914 je Avstro-Ogrska poslala ultimat Srbiji z 48-urnim rokom za odgovor. Srbska vlada je bila skrajno popustljiva in še pred iztekom roka sprejela skoraj vse zahteve.
-
Potekala je od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do furlanske ravnine na jugu fronte. Prvi boji so se začeli 23. maja 1915, ko so italijanske enote prestopile mejo ter začele napredovati v notranjost takratne Avstro-Ogrske.
-
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. Po prvi februarski revoluciji (marca po gregorijanskem koledarju) je bil cesar Nikolaj II. prisiljen odstopiti, stari režim pa je zamenjala začasna ruska vlada. -
Novejša zgodovína je najnovejše zgodovinsko obdobje, ki se začne leta 1918 s koncem 1. svetovne vojne.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. 2.–3. marca 1918[1] je v Zagrebu potekalo ljudsko zavarovanje, ki so se ga udeležili predstavniki različnih področij javnega življenja in člani več političnih strank, predvsem frakcije Mileta Starčevića iz Stranke pravic. -
Nova država Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je nastala 1. decembra 1918. Na ta dan je regent Aleksander razglasil združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo. Z njegovim posebnim ukazom je bila nato 20. januarja 1919 ukinjena Narodna vlada SHS, namesto nje je začela delovati nova, Deželna vlada za Slovenijo, ki je imela omejena pooblastila. Takoj na začetku delovanja je vlada v Beogradu uveljavila nove državne simbole.
-
- januarja leta 1919 se je v Versajski palači v Parizu začela pariška mirovna konferenca, na kateri so predstavniki vojnih zmagovalk odločali o usodi vojnih poraženk ter o novi politični podobi Evrope. Predstavniki držav poraženk (Nemčija, Avstrija, Madžarska, Bolgarija in Turčija) so bili povabljeni le k podpisu mirovnih pogodb. Prav tako na konferenci ni bilo predstavnikov Rusije, ker so se oblastniki borili z vsesplošnim revolucionarnim vrenjem.
-
To je bila najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije, in kmetijska območja zaradi padca cen. V Združenih državah Amerike je depresija sovpadala s serijo peščenih viharjev, ki so dodatno prizadeli kmetijstvo osrednjega dela države.
-
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani. Madžarska je izgubila več kot dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še ogrsko ter približno dve tretjini prebivalcev Ogrske, od tega cca. 3,3 milijona ljudi, ki so se šteli za Madžare. -
Po koncu prve svetovne vojne naj bi mirovna pogodba v Saint Germainu z Avstrijo 10. oktobra 1919 določila mejo med Kraljevino SHS in Avstrijo, vendar je nastal spor zaradi Koroške, ki so jo zasedle jugoslovanske čete, medtem pa je prišlo do upora krajevnih nemških sil. V spor so posegle velesile, ki so določile, da se bo nastala situacija razrešila s plebiscitom. Posebne komisije so določile ozemlja, ki so bila predmet glasovanja. Končna odločitev je predvidevala razdelitev ozemlja -
V javnosti vlada veliko razočaranje (niso dobili oblubljene Dalmacije in pristanišča Reka) nad ozemeljskimi pridobitvami Italije v 1. svetovni vojni. Državo pretresa gospodarska kriza. Industrijski sever je prizadela velika brezposelnost, velika revščina pa je vladala tudi na kmetijskem jugu države. Delavci začnejo pod vodstvom komunistov ustanavljati sovjete, vrstijo se stavke, širi se strah pred socialistično revolucijo.
-
Znano je, da je Sovjetski zvezi vladal diktatorsko in jo pripeljal na položaj svetovne velesile. Kot edini in absolutni voditelj države je bil strah in trepet vsem, ki so si drznili samo misliti drugače od uradne politike. V rokah je namreč imel več politične moči, kot jo je imel katerikoli drug človek v zgodovini človeštva. Sovjetska zveza se je v njegovem času industrializirala, kmetijstvo pa se je nasilno kolektiviziralo.
-
Kriza se je začela z recesijo, ki je sledila veliki gospodarski rasti ZDA v letih po prvi svetovni vojni. Velika zadolževanja podjetij in posameznikov so v ZDA izzvala nelikvidnost bank, ki so v poznih dvajsetih letih začele propadati, posledično pa so s tem začela propadati tudi nekatera podjetja. ZDA so pričele uveljavljati Rooseveltovo politiko varovanja konkurence in uničevanja monopolov, a v medvojnem obdobju pride do resnih odstopanj. -
Položaj Nemčije je bil po 1. svetovni vojni zelo slab; izgubljena vojna, materialna škoda, človeške žrtve, hudi mirovni pogoji... V takih razmerah se zaostri socialna in politična kriza krepiti se začneta komunistična in nacistična stranka. Vodja nacistične stranke je bil Adolf Hitler. Stranka je poudarjala, da je Versajski mir za Nemčijo krivičen in poniževalen, za razkroj Nemčije so obtožili komuniste in Žide oz. Jude.
-
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij in desno nacionalistično.
-
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi.
-
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo. -
Jugoslavija je skupno ime za nekdanjo državo pretežno južnoslovanskih narodov na ozemlju naslednjih današnjih neodvisnih držav: Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Severna Makedonija, Slovenija in Srbija. Obstajala je pretežni del 20. stoletja pod različnimi imeni ter političnimi ureditvami. Glavno mesto je bil Beograd, število prebivalcev 23 mio, velikost 255.804 km². Njen razpad je z agresijo na Slovenijo pripeljal do vojn , ki so se končale z Daytonskim mirovnim sporazumom.
-
Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angleško United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu (ZDA), med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. -
Hladno vojno splošno opredeljujemo kot obdobje resnih političnih napetosti med Sovjetsko zvezo in državami pod njenim ideološkim vplivom (vzhodni blok) ter ZDA in Zahodno Evropo (zahodni blok), ki so nastale kot posledica blokovske ureditve Evrope po drugi svetovni vojni (srečanje Stalina, Roosevelta in Churchilla v Teheranu in na Jalti). Čeprav so bile ZDA, V. Britanija, Francija in ZSSR med drugo svetovno vojno zaveznice.
-
Sovjetska zveza je na Teheranski konferenci novembra 1943 zaveznicam obljubila, da bo po zmagi v Evropi napovedala vojno Japonski. 8. avgusta 1945 je sovjetska vojska vdrla v Mandžurijo, ki je bila takrat pod japonsko okupacijo. 10. avgusta 1945 so bile sovjetske čete že na ozemlju današnje Severne Koreje. Po japonski kapitulaciji, 15. avgusta 1945, sta se Sovjetska zveza in ZDA dogovorili o razdelitvi okupacijskih con v Koreji po 38. vzporedniku.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. ESPJ je bila prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nadnacionalizma[2] in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije. -
Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. -
- avgusta leta 1961 so se v Beogradu zbrali voditelji »neuvrščenih«. Sestanki I. konference »gibanja neuvrščenih« so se začeli naslednji dan in trajali vse do 6. septembra. Na konferenci je sodelovalo 25 predstavnikov držav in 40 protikolonialnih ter osvobodilnih gibanj iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Po šestih dnevih so na konferenci sprejeli dokument.
-
Leta 1957 so to sodelovanje nadgradili v Rimu z ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti (EGS), ki je omogočila nastanek skupnega trga in Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom). Omenjeni projekti desetletje pozneje začno delovati pod imenom Evropska skupnost. Evropsko gospodarsko sodelovanje pa se je pomembno okrepilo leta 1985 s projektom enotnega notranjega evropskega trga, po podpisu maastrichtske pogodbe. -
Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Predsednik John Kennedy je poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in 22. oktobra 1962 od sovjetskega partijskega voditelja Nikite Hruščova in kubanskega predsednika Fidela Castra zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem raket ter odstranijo raketna oporišča. -
Med leti 1957 in 1975 je divjala ena najbolj uničujočih vojn sodobne zgodovine. Severni,komunistični Vietnam se je hotel združiti z južnim, nekomunističnim delom. Vpletle so se ZDA,ki so se bale, da sosednje dežele ne bi padle v roke komunistov, sedaj so bile v vojni v kateri nisomogle zmagati. Kljub najsodobnejši opremi so bili Vietnamci bolj usposobljeni za bojevanje vdžungli. Kmalu se je v ZDA pojavilo močno proti vojno gibanje.
-
Namen raziskovalne naloge je oceniti poznavanje človekovega prvega pristanka na Luni med različnimi starostnimi skupinami in spolom. Preverili smo tudi teorijo zarote o resničnosti pristanka človeka na Luni. Razloge in dejstva smo preučili teoretično in eksperimentalno, nato pa preverili, kakšno je mnenje o zaroti med anketiranci. V uvodu smo predstavili začetke in pomen raziskovanja Lune za človeštvo. Človek je Luno preučeval že v daljni preteklosti. -
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. -
Deklaracija o suverenosti sprejeta pred 30 leti je jasno in odločno potrdila želje slovenskega naroda po samostojnem odločanju o lastni prihodnosti ter lastni usodi, saj je določila enoletni rok za sprejem nove ustave. Deklaracijo je podpisal takratni predsednik skupščine France Bučar in je imela šest členov. V prvem odstavku je bilo med drugim zapisano, da je bila sprejeta in razglašena skladno z voljo vseh političnih strank in poslanskih skupin, ki so zastopane v skupščini RS. -
Volitve v skupščino Socialistične republike Slovenije leta 1990 so bile prve demokratične volitve v Sloveniji. Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih. 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. Volitve za 80 delegatov zbora združenega dela so potekale 12. aprila, ko so bile tudi občinske volitve. -
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Po Zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je 6. decembra 1990 sprejela Skupščina Republike Slovenije, se je morala za uspeh plebiscita o vprašanju pozitivno opredeliti več kot polovica vseh volivnih upravičencev. Rezultati so bili razglašeni 26. decembra. -
Kljub temu da so bili do konca leta 1991 izpolnjeni najpomembnejši politični in gospodarski pogoji, pa politiki, ekonomisti in gospodarstveniki na prihodnost niso gledali optimistično. Politična kriza v državi se je poglabljala tudi zaradi privatizacijske zakonodaje. Proces privatiziranja družbenega premoženja je imel močan vpliv na glavne ekonomske kategorije v narodnem gospodarstvu, saj je vplival na spremembe bruto domačega proizvoda.
-
Junija leta 1991 je predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije. Ob koncu govora je izgovoril tudi znamenite besede: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” Dan pred slovesno razglasitvijo samostojnosti je tedanja slovenska skupščina sprejela vse potrebne osamosvojitvene dokumente – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. -
Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je prvič z orožjem nastopila proti novi slovenski vojski oktobra 1990, ko je zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe (RŠTO) v Ljubljani. Naslednji poskus uveljavitve volje JLA s silo je bil 23. maja 1991 v učnem centru Pekre pri Mariboru, ko je na podlagi odigranega incidenta poskušala priti do vojaških obveznikov. Republika Slovenija je samostojnost razglasila 25. junija 1991.
-
Pripravljanje nove slovenske ustave je vodila parlamentarna Komisija za ustavna vprašanja[1] (v nadaljnjem besedilu: Ustavna komisija), ključna osebnost, ki je usmerjala to delovanje, je bil njen predsednik dr. France Bučar, najpomembnejši vir za ta prikaz sprejemanja ustave pa so stenogrami in gradiva Ustavne komisije iz arhiva Državnega zbora, objavljeni v več zvezkih pod naslovom Nastajanje slovenske ustave, ki sta jih uredila dr. Miro Cerar in Gorazd Perenič. -
Pogodba, ki jo je 9. in 10. decembra 1991 sprejel Evropski svet v Maastrichtu in je bila podpisana v istem mestu 7. februarja 1992. S pogodbo je bila ustanovljena Evropska unija, ki temelji na Evropskih skupnostih, skupno zunanjo in varnostno politiko ter sodelovanjem na področju pravosodja in notranjih zadev. Začela veljati 1. novembra 1993 po ratifikaciji 12 držav članic. -
Pred vstopom v zavezništvo je bila med sedmimi kandidatkami prav v Sloveniji javnost najbolj razdeljena glede članstva, in številni predstavniki predvsem iz nevladnih organizacij, pa tudi nekaterih političnih strank, so opozarjali na nekatere nevarnosti, ki državi po njihovem mnenju grozijo zaradi članstva. Na referendumu 23. marca 2003 pa je vstop v zavezništvo vendarle dobil prepričljivo dvotretjinsko podporo volivcev. -
Pravno-institucionalni okvir za odnose med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo je bil vzpostavljen s sporazumom o sodelovanju. Pogajanja za sklenitev tega sporazuma so se začela julija 1992. 5. aprila 1993 je bil Sporazum o sodelovanju med Republiko Slovenijo in takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo podpisan, veljati pa je začel 1. septembra istega leta. Za začetek pogajanj o sklenitvi sporazuma o pridružitvi je Slovenija uradno zaprosila 10. junija 1996. -
Slovenija izpolnjuje vsa konvergenčna merila - dosežek, ki je posledica stabilnosti usmerjenih politik in reform. A pomembno je poudariti, da se prizadevanja z uvedbo evra ne končajo. Evro prinaša velike koristi, a tudi odgovornost za ohranitev makroekonomske stabilnosti in konkurenčnosti v enotnem denarnem okolju," je po sprejemu odločitve dejal komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia.
-
Gospodarska kriza traja že od leta 2008, pa še vedno ne kaže, da bi je lahko bilo kmalu konec. Ekonomist Bogomir Kovač v enem nedavnih komentarjev v Mladini celo pravi, da pred letom 2020 ne gre pričakovati, da se bomo gospodarsko vrnili tja, kjer smo pred krizo že bili. Njena trdovratnost je posledica tega, da je ne zdravimo pravilno, tako pa ravnamo, ker se nismo sposobni sporazumeti, kaj bi naj bili njeni ključni vzroki. Naj spomnim na znanega ameriškega ekonomista Krugmana.
-
Pandemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Novico je sporočil takratni predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz Maroka preko Italije. Prvi okuženi slovenski državljan pa je bil pozitiven dan prej, 3. marca, v stik s koronavirusom je prišel v letališču v Italiji. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca.