-
pojava clovecnjakov, prednikov danasnjih ljudi, do pojava kmetijstva. Obsega 98% vse zgodovine.
-
-
Nastale prve države in visoke civilizacije, Egipt, Rim, Mezopotamija
-
Predhomerska doba označuje obdobje v grški zgodovini pred Homerjevim časom, tj. pred 8. stoletjem pr. n. št. To obdobje je zgodovinsko slabo dokumentirano, zato so informacije o njem precej skope in nepopolne.
-
Grška temna doba (ali temna doba Grčije) je obdobje v zgodovini stare Grčije, ki se je začelo okoli leta 1200 pr. n. št. in trajalo približno do leta 800 pr. n. št. Imenuje se tako, ker so bili zgodovinski zapisi o tem obdobju redki in nejasni.
-
Rimsko republiko lahko označimo za politični sistem Rimskega imperija pred vzponom cesarstva. Ustanovljena je bila leta 509 pr. n. št. po izgonu etruščanskega kralja. V tem političnem sistemu so oblast izvajali trije magistrati, imenovani konzuli, ki so se na položaj vsako leto zamenjali. Bila je demokratična republika, ki je vladala skoraj 500 let.
-
Klasična Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije med 5. in 4. stoletjem pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z velikim kulturnim in političnim razcvetom, ki je močno vplival na zahodno civilizacijo.
-
Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med starodavno Grčijo in Perzijskim imperijem med 5. in 4. stoletjem pr. n. št. Ti spopadi so se začeli leta 492 pr. n. št., ko je perzijski kralj Darej I. poslal svoje vojake na Grčijo.
-
Aleksander Veliki (356-323 pr. n. št.) je bil kralj makedonskega kraljestva, ki je svoje kraljestvo razširil na območje, ki je vključevalo Grčijo, Egipt, Perzijo, Mezopotamijo in del Indije. Velja za enega največjih osvajalcev v zgodovini in enega najbolj znanih vojaških poveljnikov.
-
Helenistična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in se končalo z rimsko okupacijo Egipta leta 30 pr. n. št.
-
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino, ki so potekale med letoma 264 in 146 pr. n. št. Vojskovanja so bila posledica tekmovanja za obvladovanje Sredozemlja. Kartagina, mesto na obali današnje Tunizije, je imela svojo trgovsko floto in nadzorovala je del Sredozemskega morja.
-
Rimsko obdobje v Grčiji se je začelo s prevzemom Grčije po makedonskih vojnah v drugem stoletju pr. n. št. Grčija je postala del rimskega imperija in se je imenovala Achaea.
-
Gaj Julij Cezar (100 pr. n. št. – 44 pr. n. št.) je bil rimski politik, vojskovodja in pisatelj, ki je igral pomembno vlogo v zgodovini Rimske republike. Cezar je postal eden od najvplivnejših politikov v Rimu, med drugim je bil guverner Galije, ki jo je osvojil in razširil rimsko oblast na severozahodu Evrope. Njegova kampanja v Galiji se šteje za eno od največjih vojaških zmag v zgodovini.
-
Gaj Oktavijan Avgust (63 pr. n. št. – 14 n. št.) je bil rimski politik in vojskovodja, ki je igral ključno vlogo v vzponu Rimskega cesarstva. Bil je posvojeni sin in dedič Gaja Julija Cezarja ter je nasledil Cezarjevo vodstvo nad rimskim imperijem. Oktavijan je s svojo vojaško močjo in politično spretnostjo uspel združiti Rimske legije in razširiti območje rimskega imperija.
-
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine med letoma 27 pr. n. št. in 476 n. št., ko je zahodnorimski cesar Romulus Augustus odstavil svoj prestol, s čimer se je formalno končalo obdobje rimskega cesarstva. V tem obdobju je Rimsko cesarstvo postalo ena največjih in najbolj vplivnih civilizacij v zgodovini človeštva, saj se je raztezalo od Britanije na severu do Egipta na jugu in Mezopotamije na vzhodu.
-
Po Jezusovi smrti in vstajenju so se njegovi učenci začeli širiti po svetu in pridigati njegovo sporočilo. Kristjanstvo je kmalu pritegnilo mnoge sledilce, ki so se zbirali v cerkvah in oblikovali skupnosti, ki so sledile Jezusovim naukom. -
-
Bizantinsko cesarstvo, tudi Vzhodno rimsko cesarstvo, je bilo cesarstvo, ki je nastalo po razdelitvi rimskega cesarstva na Zahodu in Vzhodu leta 395 n. št. Po tem, ko je zahodno cesarstvo propadlo v 5. stoletju, je Bizantinsko cesarstvo prevzelo glavno vlogo v Sredozemlju in nadaljevalo s tradicijo rimskega cesarstva.
-
-
Propad Zahodnega rimskega cesarstva je posledica dolgega in zapletenega niza dogodkov ter notranjih in zunanjih dejavnikov, ki so se nakopičili skozi stoletja.
-
Začelo se je z razpadom rimskegaa cesarstva
Gradovi, vitezi, nadzor cerkve, bolezni, srednjeveška mesta, slaba higiena https://www.youtube.com/watch?v=-2119mUSK6U -
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565. Znano je, da je Justinijan želel obnoviti območje nekdanjega rimskega imperija in s tem ohraniti enotnost vzhodnega in zahodnega dela Sredozemlja. Njegova najbolj znana dosežka sta bila prizadevanja za reformo prava in arhitekturne dejavnosti.
-
Islam se je začel v 7. stoletju na Arabskem polotoku, ko je Mohamed, islamski prerok, prejel prvo od številnih razodetij, ki jih je prejel od Boga preko arhangelov. Mohamed je začel širiti svoje nauke in prepričanja med ljudmi v svojem mestu Meki in v drugih delih Arabskega polotoka. -
Karantanija je bila zgodovinska država, ki je obstajala na ozemlju današnje Slovenije v obdobju zgodnjega srednjega veka, med 7. in 9. stoletjem. Karantanija se je razvila kot neodvisna kneževina v 7. stoletju, ko je bil vladar Karanta, o katerem ni veliko zgodovinskih virov. Po Karantovem vladanju so zgodovinski zapisi o Karantaniji bolj natančni. V 8. stoletju je Karantanijo vodil knez Borut, ki je bil pozneje pokristjanjen.
-
Rekonkvista je bilo obdobje zgodovine Iberskega polotoka (danes Španije in Portugalske), ki se je začelo v 8. stoletju, ko so se muslimanski Arabci in Berberi invadirali Iberski polotok.
-
Po legendi je Rim ustanovil Romul, ki naj bi bil sin boga Marsa. Po drugi legendi pa sta Rim ustanovila brata Romul in Rem. Zgodovinsko gledano pa Rim verjetno ni bil ustanovljen na tako mitološki način, temveč se je razvil kot majhna naselbina, ki je postopoma rasla in se širila. -
Arhaična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije, ki sega od približno 8. stoletja pr. n. št. do približno konca 6. stoletja pr. n. št. V tem času se je Grčija postopoma preobrazila iz zbirke majhnih, lokalnih skupnosti v bolj povezane in organizirane države. Arhaična Grčija je bila zaznamovana s številnimi političnimi, družbenimi, kulturnimi in umetniškimi dosežki.
-
Kronska slovesnost Karla Velikega za rimskega cesarja je potekala 25. decembra 800 v baziliki Svetega Petra v Rimu. -
-
Velika shizma je ločitev med Rimskokatoliško cerkvijo na eni strani in Vzhodno pravoslavno cerkvijo na drugi strani, ki se je zgodila leta 1054. -
Križarske vojne so bile serija vojn, ki so se odvijale med 11. in 13. stoletjem, med krščanskimi vojaki iz Evrope in muslimani na Bližnjem vzhodu, ki so bili tedaj vladarji nad Svetimi kraji. Križarske vojne so se začele leta 1096, ko je papež Urban II. na svetem kraju v Clermontu v Franciji pozval k verski vojni proti muslimanom. Krščanski vojaki, ki so se odzvali na poziv, so se imenovali križarji in so bili opremljeni z rdečimi križi na svojih oblekah.
-
Humanizem in renesansa sta bila dva pomembna kulturna gibanja, ki sta se razvila v Evropi v 14. in 15. stoletju. Humanizem se je osredotočal na vrednote in dosežke klasične antike, renesansa pa je bila preporod umetnosti in kulture ter je prav tako črpala iz klasične antike.
-
Celjski grofje so bili plemiška rodbina, ki je vladala na območju današnje Slovenije v 14. in 15. stoletju. Njihov vzpon se je začel v drugi polovici 14. stoletja, ko so si pridobili vpliv v slovenskih in hrvaških deželah ter na Ogrskem. Celjski grofje so bili pomembni politični in gospodarski akterji v Srednji Evropi, med drugim so imeli pomembne trgovske in vojaške zveze z drugimi plemiškimi rodbinami in državami.
-
Kuga je bila ena izmed najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni, ki je prizadela svet v zgodovini. Bila je povzročena s klicami bakterije Yersinia pestis in se prenašala s piki bolh, ki so se hranile na okuženih glodavcih, kot so podgane. Najbolj znana epidemija kuge je bila Črna smrt, ki je prizadela Evropo v 14. stoletju. Ocenjuje se, da je bila ta epidemija odgovorna za smrt približno 25 milijonov ljudi v Evropi, kar je predstavljalo približno tretjino prebivalstva tistega časa. -
Turški vpadi so bili serija vojaških invazij, ki so jih Osmanski Turki izvedli proti različnim delom Evrope v obdobju od 14. do 17. stoletja. Ti vplivi so bili ena izmed najbolj pomembnih in dolgotrajnih konfliktov v zgodovini Balkana in Srednje Evrope.
-
Izum tiskarskega stroja se šteje za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini knjige in tiskarstva. Prve tiskarske stroje so izumili v 15. stoletju, najbolj znan pa je izum nemškega zlatarja Johanna Gutenberga, ki je izumil prvo praktično in učinkovito tiskarsko stiskalnico, ki je uporabljala premične kovinske črke. Gutenbergova tiskarska stiskalnica je bila izdelana okoli leta 1440 v Mainzu v Nemčiji. -
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. z vojsko zavzel Konstantinopel, takratno prestolnico Vzhodnega rimsko cesarstva. -
Kmečki upori so bili serija uporov in vstaj, ki so se zgodili v srednjem veku in zgodnjem novem veku na območju Evrope. Ti upori so se pojavili predvsem zaradi ekonomskega in družbenega nezadovoljstva kmetov in drugih nižjih slojev družbe.
-
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je Krištof Kolumb s svojo ekipo krenil na pot v zahodni Atlantik, da bi našel novo morsko pot do Indije. Po dolgem iskanju so 12. oktobra 1492 odkrili Bahame, nato pa so obpluli Karibe in ob obali Južne Amerike našli otok Hispaniolo, kjer so ustanovili kolonijo. Kolumbo je s tem odkritjem pomembno prispeval k širjenju zahodnoevropskih kolonij po Ameriki in odprl vrata za nadaljnje raziskave in osvajanja tega kontinenta. -
Začelo se je z odkritjem amerike, velik razvoj v industriji in prometu, odkritje parnega stroja in elektrike.
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju v Evropi, ki je kritiziralo in poskušalo reformirati katoliško cerkev. Gibanje je začel nemški teolog Martin Luther, ki je leta 1517 objavil svoje znamenito delo "95 tez", v katerem je kritiziral prakse in nauke katoliške cerkve. Ta dogodek je postal začetek gibanja, ki je nato preraslo v reformacijo. -
Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem in abecednik. -
Augsburški verski mir je bil sporazum, dosežen med katoliškim in protestantskim taborom v Nemčiji leta 1555. Sporazum je bil dosežen po dolgih letih spopadov in konfliktov med protestanti in katoličani v Nemčiji. -
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino sta delo protestantskega duhovnika Primoža Trubarja, ki velja za očeta slovenske književnosti. -
Ludvik XIV. (1638–1715) je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do 1715. Bil je znan po svojem absolutističnem režimu, ki je uveljavil centralizirano oblast v Franciji in je bil osredotočen okoli njegove osebnosti. Absolutizem, ki ga je uveljavil, je bil politični sistem, v katerem je imel kralj absolutno oblast in se ni moral odgovarjati nobenemu drugemu organu oblasti ali družbenemu razredu.
-
Razsvetljenstvo je bilo gibanje v 18. stoletju v Evropi, ki se je osredotočalo na razum, znanost in prosvetljenstvo kot temelj za družbeni in politični napredek. Razsvetljenstvo se je osredotočilo na raziskovanje narave, človeškega vedenja in družbenih ureditev, pri čemer je bilo razumevanje sveta temeljno orodje za napredek družbe.
-
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je hči avstrijskega cesarja Karla VI. in je nasledila očetovo prestol po njegovi smrti, čeprav so jo nekateri evropski vladarji zavrnili kot avstrijsko cesarico.
-
Prva industrijska revolucija je bila obdobje hitrega razvoja industrijske proizvodnje, ki se je začelo v Angliji v 18. stoletju in se je razširilo po vsem svetu.
-
Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil francoski vojskovodja, politik in cesar, ki je odločilno vplival na francosko in evropsko zgodovino v začetku 19. stoletja.
-
Leta 1776 so ameriški kolonisti razglasili neodvisnost od Velike Britanije in tako je nastala Združene države Amerike. George Washington je bil izvoljen za prvega predsednika ZDA leta 1789. V naslednjih desetletjih so se ZDA širile z nakupom Louisiana leta 1803, vojno z Mehiko leta 1846, nakupom Aljaske leta 1867 in s pridobitvijo Havajev leta 1898. -
Francoska revolucija je bila ena najpomembnejših zgodovinskih dogodkov, ki se je odvila v drugi polovici 18. stoletja v Franciji. Revolucija se je začela leta 1789 in je trajala do leta 1799, ko je oblast prevzel Napoleon Bonaparte.
-
Ilirske province so bile ustanovljene leta 1809 po Napoleonovih osvajanjih v Srednji Evropi. Oblast nad tem območjem je prevzela Francija in ustanovila tri province - Ilirsko, Dalmatinsko in Notranjo Avstrijo.
-
Metternichov sistem je temeljil na treh načelih: legitimnost, uravnoteženje moči in intervenc
-
Kongres Svetovne zveze za mir (tudi Kongres Svete alianse) se je v Ljubljani odvijal med 26. in 31. majem 1821. Gre za mednarodni dogodek, ki se ga udeležujejo predstavniki različnih evropskih držav, ki so se po Napoleonovih vojnah zavzele za obnovo "Svete alianse" med Rusijo, Avstrijo in Prusijo ter za vzpostavitev novega političnega reda v Evropi. -
Franc Jožef I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar in kralj Madžarske med letoma 1848 in 1916.
-
Pomlad narodov je bilo obdobje političnih in družbenih revolucionarnih gibanj, ki so potekala v Evropi med letoma 1848 in 1849. Ta gibanja so bila del širšega vala liberalizacije in nacionalizacije, ki se je širil po Evropi.
-
Bachov absolutizem se nanaša na obdobje v zgodovini Avstrije med letoma 1848 in 1859, ko je cesar Franc Jožef I. imenoval svojega svetovalca in ministra za notranje zadeve, grofa Friedricha von Bacha, za glavnega odgovornega za vodenje države.
-
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in trajala do začetka prve svetovne vojne. Bila je obdobje velikih sprememb v industrijski proizvodnji, ki so temeljito spremenile svet.
-
Nastanek kraljevine Italije se je začel v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo na območju današnje Italije veliko manjših državic in ozemelj, ki so bila razdrobljena in pogosto pod tujim nadzorom. Na območju današnje Italije so bili takrat med drugim tudi papeška država, Lombardija in Beneška republika. -
Ameriška državljanska vojna (1861-1865) je bila vojna med Združenimi državami Amerike in konfederacijskimi državami Amerike, ki so se odcepili od ZDA zaradi različnih političnih in gospodarskih razlogov, predvsem zaradi sporov glede suženjstva. Konfederacija je vključevala 11 južnih držav, ki so si prizadevale ohraniti suženjstvo in ohraniti svojo politično neodvisnost.
-
Nastanek Avstro-Ogrske sega v drugo polovico 19. stoletja, ko so se različne države in ozemlja na območju Srednje Evrope združevale v večje politične enote. Na tem območju so bile takrat med drugim Avstrijsko cesarstvo, Kraljevina Madžarska, Kraljevina Hrvaška-Slavonija, Kneževina Srbija in Bosna ter Hercegovina. -
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871, ko je bil kralj Prusije Viljem I. okronan za nemškega cesarja v dvorani ogledal v palači Versailles v Franciji. -
atentat na avstro-ogrskega nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je bil izveden 28. junija 1914 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Ta dogodek se je kasneje izkazal za sprožilec prve svetovne vojne. -
Prva svetovna vojna je bila globalni spopad, ki je trajal od leta 1914 do 1918. Vojna je bila izbojevana predvsem med silami Antante in centralnimi silami. Vojna se je začela z atentatom na avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu, ki ga je izvedel srbski nacionalist. Prva svetovna vojna je bila ena najbolj smrtonosnih vojn v zgodovini, v kateri je bilo ubitih več kot 9 milijonov vojakov in 7 milijonov civilistov.
-
Soška fronta je bila ena od front prve svetovne vojne, ki se je odvijala na območju med reko Sočo na zahodu in Bohinjskimi gorami na vzhodu, ki danes spada na območje Slovenije in Italije. Fronta se je raztezala na dolžini okoli 100 kilometrov in je bila zelo zahtevna za obe strani. Je bila eden najbolj krvavih in zahtevnih delov prve svetovne vojne.
-
Ruska revolucija se je začela februarja 1917, ko so množice ljudi protestirale proti vojni, hrani in politični represiji. Ta protestni val je bil usmerjen proti ruski monarhiji in vladi. Februarska revolucija se je končala s padcem carja Nikolaja II. in ustanovitvijo začasne vlade, ki je bila sestavljena iz liberalnih in socialističnih strank. -
Začell se je z koncem 1. svetovne vojne, je obdobje v katerem živimo danes.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. -
Začela se je 18. januarja 1919 v Versaillesu, Francija. Cilj konference je bil določiti pogoje za mir po koncu prve svetovne vojne med zmagovalnimi in poraženimi silami.
Na konferenci so se zbrali predstavniki 27 držav, med njimi so bile glavne zmagovalne sile - Velika Britanija, Francija, ZDA in Italija. Poražene sile niso bile povabljene, zato so se predstavniki Nemčije in njenih zavezniških držav morali zadovoljiti s sprejemanjem pogojev mirovnih pogodb, ki so bili zanje pripravljeni. -
Zlata dvajseta leta ali Jazz Age, so bila obdobje gospodarske rasti in kulturnega preporoda v Združenih državah Amerike in drugod po svetu, ki se je začelo po koncu prve svetovne vojne in trajalo vse do začetka Velike gospodarske krize leta 1929.
-
Stalinizem je bila politična in družbena ideologija ter praksa, ki se je razvila v Sovjetski zvezi pod vodstvom Josifa Stalina od 1920-ih do sredine 1950-ih let. Stalinizem se je uveljavil kot totalitarna oblika komunizma, ki je vladala s pomočjo državnega aparata, kulta osebnosti, prisilnih ukrepov in ideološke indoktrinacije. Stalinizem je imel ogromen vpliv na sovjetsko družbo in politiko ter je povzročil na milijone smrti in trpljenja.
-
Fašizem v Italiji je bil politični sistem in gibanje, ki ga je vodil Benito Mussolini med letoma 1922 in 1943. Fašizem se je začel kot gibanje, ki je bilo namenjeno združitvi italijanskih nacionalistov in socialistov, vendar se je kasneje razvil v avtoritarno in totalitarno politično oblast, ki je imela močan vpliv na življenje ljudi v Italiji.
-
Velika gospodarska kriza leta 1929 je bila ena najhujših gospodarskih kriz v zgodovini, ki se je začela v Združenih državah Amerike, a je kmalu zajela celoten svet. Kriza je bila posledica številnih dejavnikov, med drugim tudi povečanja proizvodnje v 1920-ih. V času krize so cene delnic na borzah hitro padle, kar je povzročilo propad številnih podjetij in izgube za investitorje. To je privedlo do množičnega propada bank, ki so bile odvisne od investicij v delnice in so izgubile veliko denarja. -
Nacizem v Nemčiji je bila politična ideologija in družbena gibanja, ki so prevladovali v Nemčiji med leti 1933 in 1945. Vodilni v tej ideologiji je bil Adolf Hitler in njegova stranka NSDAP, ki se je osredotočila na nacionalizem, militarizem, antisemitizem in rasno hierarhijo. Nacisti so zavzeli oblast leta 1933 in začeli uveljavljati svojo ideologijo, ki je imela hude posledice za Nemčijo in cel svet.
-
Španska državljanska vojna (1936-1939) je bila oboroženi spopad med republikanskimi silami, ki jih je podpirala Sovjetska zveza in mednarodne brigade, ter vojsko generala Francisca Franca, ki so ga podpirale nacistična Nemčija in fašistična Italija. Vojna je bila izbruh političnih in socialnih napetosti v Španiji po izvolitvi levičarske republikanske vlade leta 1931.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni vojni konflikt, ki je trajal od leta 1939 do leta 1945. V njej so sodelovale skoraj vse večje države na svetu, razdeljene v dve vojaški zvezi - zaveznike in osi. Glavni vzrok za izbruh vojne je bila nacistična agresija in njihova politika osvajanja ozemelj.
Vojna se je začela z napadom nacistične Nemčije na Poljsko. V naslednjih letih so se osi in zavezniki borili na različnih frontah po vsem svetu - v Evropi, Afriki, Aziji in Pacifiku. -
Jugoslavija je bila zveza socialističnih republik, ustanovljena po drugi svetovni vojni, ki je obstajala do leta 1992. Sestavljale so jo štiri socialistične republike (Slovenija, Hrvaška, Srbija in Črna gora) ter dve socialistični avtonomni pokrajini (Vojvodina in Kosovo). Kasneje se je v skladu z jugoslovanskim ustavnim redom tudi drugim jugoslovanskim republikam dodelil status socialističnih republik.
-
Organizacija združenih narodov (OZN) je nastala 24. oktobra 1945, ko je bila ustanovljena Listina Združenih narodov. OZN je mednarodna organizacija, ki si prizadeva za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, spodbujanje mednarodnega sodelovanja in razvoja ter zaščito človekovih pravic. -
Korejska vojna je bila oboroženi spopad, ki se je odvijal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku. Vojna se je začela 25. junija 1950, ko so severnokorejske sile pod vodstvom Kim Il Sunga prestopile 38. vzporednik in napadle Južno Korejo. ZDA in njihovi zavezniki so se odzvali z vojaško pomočjo Južni Koreji.Vojna je bila izjemno krvava in je terjala veliko življenj. Ocenjuje se, da je umrlo okoli 2,5 milijona civilistov in vojakov na obeh straneh.
-
Začetki EU segajo v leto 1951, ko so se šest držav Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Nemčija dogovorile o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, da bi pospešile obnovo Evrope po drugi svetovni vojni. -
Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Italijanska civilna uprava se je razširila na večino ozemlja cone A, iz katere se je umaknila angleško-ameriška vojska. jugoslovanska civilna uprava se je razširila na celotno cono B. -
Vietnamska vojna (1955-1975) je bila vojna med Severnim Vietnamom, podprtim s strani komunističnih sil, in Južnim Vietnamom, podprtim s strani ZDA in drugih zahodnih držav. Vojna je bila posledica hladne vojne in ideološkega spopada med komunistično in kapitalistično blokom. Vojna je bila izjemno sporna in je sprožila številne protivojne proteste v ZDA in drugih državah po svetu. Vojna se je končala leta 1975 s porazom Južnega Vietnama in umikom ameriških sil.
-
Kubanska kriza je bila politična in vojaška kriza, ki se je začela oktobra 1962, ko je Sovjetska zveza namestila jedrske rakete na Kubi. To je sprožilo napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo, saj so ZDA občutile, da so bile ogrožene s strani Sovjetske zveze, ki je imela zdaj sposobnost izvesti jedrski napad z zelo kratko opozorilno dobo. -
Ameriški pristanek na Luni je bil ena najpomembnejših dosežkov v zgodovini človeštva. 20. Armstrong je izrekel znamenite besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo," ko je stopil na Luno. Prav tako je odprl vrata za nadaljnje raziskave in razvoj vesoljske tehnologije. -
Černobilska nuklearna nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je bila takrat del Sovjetske zveze. Med testiranjem varnostnega sistema je prišlo do hudega jedrskega izpusta, ki je izpustil veliko količino radioaktivnega materiala v okolje. Nesreča je bila razglašena za najhujšo nesrečo v zgodovini jedrskih elektrarn in ima dolgotrajne posledice za okolje in zdravje ljudi. -
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije se je zgodil 23. decembra 1990. Na njem je sodelovalo 93,2% volilnih upravičencev, od katerih jih je 95% glasovalo za samostojnost Slovenije. Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je tako pomemben dogodek v sodobni zgodovini Slovenije, saj je bil prvič, da so se prebivalci Slovenije neposredno izrekli o svoji politični prihodnosti. -
Slovenija je razglasila svojo samostojnost 26. junija 1991, ko je skupščina Slovenije sprejela osamosvojitveni zakon. To je bilo del procesa razpada Jugoslavije, ki se je začel leta 1990. Po razglasitvi samostojnosti se je Slovenija odcepila od Jugoslavije in postala neodvisna država. -
Vojna je trajala deset dni, in končala se je z Brionskim sporazumom, ki je priznal Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo in zavezal obe strani k prekinitvi sovražnosti in začetku mirovnih pogajanj. Vojna za Slovenijo je bila relativno kratka in uspešna za Slovenijo, ki je uspela ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost.
-
Slovenska ustava je bila sprejeta leta 1991, po osamosvojitvi Slovenije od nekdanje Jugoslavije. Ustava določa osnovne temelje delovanja države in njenih institucij ter varuje temeljne človekove pravice in svoboščine. Ustava je bila sprejeta na referendumu, na katerem jo je podprlo več kot 88% volivcev. -
evropska unija se je ustanovila leta 1992 v Maastricht, nizozemska. Od takrat se je EU razvila v kompleksno organizacijo z več institucijami in agencijami, ki si prizadevajo za zagotavljanje skupnih politik na področjih, kot so gospodarstvo, pravosodje, notranji trg, izobraževanje, kultura, okolje in zunanji odnosi.
-
Slovenija se je pridružila Evropski uniji 1. maja 2004, skupaj z desetimi drugimi državami srednje in vzhodne Evrope. Proces priključitve Slovenije se je začel leta 1996, ko je Slovenija podpisala Evropski sporazum z EU, ki je služil kot prvi korak na poti k članstvu.
Pridružitev Slovenije EU je prinesla številne prednosti, kot so lažji dostop do trgov EU, dostop do evropskih skladov in programov, izboljšanje gospodarske rasti in razvoja ter spodbujanje reform v različnih sektorjih. -
Gospodarska kriza leta 2008 je bila ena najhujših svetovnih finančnih kriz v zgodovini, ki je prizadela skoraj vse države sveta. Kriza je imela velike posledice po vsem svetu, saj so se finančni trgi sesuli, banke so propadle, brezposelnost se je povečala, gospodarska rast se je ustavila, države so se zadolževale, da bi reševale svoje banke, in številni ljudje so izgubili svoje prihranke in delovna mesta.
-
Epidemija COVID-19, tudi imenovana koronavirusna bolezen 2019, je svetovna pandemija, ki se je začela decembra 2019 v mestu Wuhan v provinci Hubei na Kitajskem. Bolezen se širi z zračnimi kapljicami in je povzročena s koronavirusom SARS-CoV-2. Do danes je bilo po vsem svetu potrjenih več kot 200 milijonov primerov okužbe in več kot 4 milijone smrtnih žrtev.