-
Filipu II. in Olimpiadi se je ob koncu julija 356 pr. n. š. rodil sin Aleksander. Tega dne se je zgodilo več pomembnih dogodkov: Filip II. je v veliki bitki premagal Ilire, na olimpijskih igrah je zmagal Filipov konj, v Efezu pa je bil požgan Artemidin tempelj, eno izmed sedmerih čudes. Sovpadanje teh dogodkov s sinovim rojstvom si je Filip ob prigovarjanju vedežev razlagal, da bo njegov sin nepremagljiv.
-
Leta 336 p.n.š. je bil Filip sredi priprav na vojno s Perzijci. V Malo Azijo je poslal 10 000 mož, ki naj bi pripravili teren za prihod glavnine vojske. V tem času se je možila tudi Filipova hči Kleopatra. Filip se je udeležil te velike slovesnosti v nekdanji prestolnici Ajgah, kjer ga je umoril mladi makedonski plemič Pausanias. Zarotnikov tega umora niso nikoli odkrili, sum pa je padel celo na Olimpiado in Aleksandra.
-
Aleksander je na pohod krenil z vojsko, ki je štela okoli 30 000 pešakov in okoli 5 200 konjenikov. Perzijci so za bitko pri Graniku zbrali 20 000 grških najemnikov in 20 000 konjenikov. Po veliki makedonski zmagi je bila uničena perzijska prevlada severno od gorovja Tauros. Aleksander je usmeril svoje sile k obmorskim mestom, saj se je bal perzijskega ladjevja, ki bi napadlo njegove oskrbovalne ladje.
-
Po uspešni bitki pri Graniku je nastopila zima, zato je Aleksander umaknil svojo vojsko v Gordij. V mestu se je srečal z gordijskim vozlom. Nekdanji kmet, kasnejši kralj in ustanovitelj mesta Gordij, je na vozu, posvečenem Zevsu, naredil vozel. Kdor bi ga mu uspel razvezati, naj bi postal gospodar sveta. Vozel je poskušal razmotati tudi Aleksander, a mu delo ni šlo posebno od rok, zato je potegnil meč in vozel preprosto presekal.
Kaj danes pomeni "gordijski vozel"? -
Vojski sta se srečali pri Isu, ravnini med morjem in gorami ob reki Pinar. Po makedonski premoči je perzijski kralj Darej III. pobegnil z bojišča, kjer je pustil znamenja oblasti: kraljevski plašč, lok in bojni voz. Na bojišču je obležalo kar 110 000 žrtev. Aleksandrovi vojaki so ujeli Darejevo mater, ženo in dve še neporočeni hčeri. Živele so v posebnem, udobnem šotoru, vstran od vojaškega vrveža, z njimi pa so ravnali po kraljevsko. Makedonci so zasegli tudi velike količine zakladov.
-
Jeseni 332 p.n.š. je Aleksandrova vojska vkorakala v Egipt in brez boja zasedla prestolnico Memfis. Egipčani so ga pričakali kot osvoboditelja in mu izkazali velike časti. Aleksander je kljub temu poskrbel za utrditev svoje oblasti in dal na ustju najzahodnejšega Nilovega rokava zgraditi mesto Aleksandrijo.
-
Po hudem porazu Perzijcev so vsa feničanska mesta brez boja sprejela Aleksandra, upiral se je edino Tir, ki je bil zaradi svoje otoške lege težko osvoljiv. Januarja 332 p.n.š. se je začelo 7 mesecev trajajoče obleganje, tekom katerega je Aleksandrova vojska zgradila nasip od kopnega do otoka, tako da je nastal polotok. Po padcu Tira, so njegove prebivalce v veliki meri pobili, preživele pa prodali v sužnost.
-
Spomladi 331 pr. n. št. je Aleksandrova vojska prečkala Evfrat in Tigris. V začetku oktobra sta se pri Gavgamelah srečali Aleksandrova in Darejeva vojska. Aleksandrova vojska je štela z okrepitvami vred 40.000 pešakov in 7.000 konjenikov, Darejeva pa naj bi štela 200.000 pešakov in 45.000 konjenikov ter 200 bojnih voz s kosami na kolesih. Ko je Darej III zaslutil poraz, je zopet pobegnil z bojišča. Makedonci so zasegli tudi zakladnico s 4.000 talenti srebra (od 75 do 100 ton).
-
Darej III. na begu proti Mediji ni uspel zbrati dovolj močne vojske, da bi se uprl Aleksandru. Med begom se je proti njemu zarotil satrap Bes s pristaši, ki je dal Dareja umoriti. Ko je Aleksander našel Darejevo truplo, ga je dal pokopati po starih pezijskih šegah in mu izkazal časti kot Velikemu kralju.
-
Na poti proti Indiji je ustanovil številna mesta. Med njimi tudi mesto Bukefalija, ki ga je poimenoval po svojem poginulem konju. Po osvojitvi pokrajin ob Indu se mu je vojska uprla. Aleksander je popustil in razglčasil, da se bodo vrnili domov.
-
Konec pohoda je Aleksander sklenil s svadbo 10 000 Makedoncev s Perzijkami. Sam se je poročil z Darejevo hčerko Stateiro.
-
Leta 223 pr. n. št. je Aleksansander načrtoval plovbo okoli Arabskega polotoka in osvojitev njegovih obal. Svoj vojaški pohod je nameraval zaključiti v Egiptu in ga nato nadaljevati ob obalah Severne Afrike, vse do Herkulovih stebrov (Gibraltar). Načrte mu je preprečila nenadna bolezen. Ker se mu stanje ni izboljšalo, so prestavili odhod odprave. Aleksander je za malarijo umrl 13. junija 323 p. n. š.
