-
Oktobrska revolucija, znana tudi kot Boljševiška revolucija, je bila ključni dogodek leta 1917 v Rusiji, ki je povzročil padec začasne vlade in vzpostavitev oblasti boljševikov pod vodstvom Vladimirja Iljiča Lenina. Bila je drugi del širše Ruske revolucije, ki se je začela februarja istega leta.
Februarska revolucija leta 1917 je pripeljala do abdikacije carja Nikolaja II. in vzpostavitve začasne vlade, ki pa se ni mogla učinkovito spopasti s ključnimi težavami. -
Začetki druge svetovne vojne so bili povezani z naraščanjem napetosti med velikimi svetovnimi silami v 20. in 30. letih 20. stoletja. Glavni vzroki za izbruh vojne so bile posledice prve svetovne vojne, gospodarska kriza, vzpon totalitarnih režimov ter neuspeh mednarodnih organizacij, kot je bila Društvo narodov, pri preprečevanju agresije.
Glavni vzroki:- Versajska pogodba (1919):
-
Fašizem v Italiji: Benito Mussolini je leta 1922 prišel na oblast in vzpostavil fašistični režim.
Vzpon nacizma v Nemčiji: Adolf Hitler je postal kancler leta 1933, Nemčija pa pod nacistično stranko postane totalitarna država.
Komunizem v Sovjetski zvezi: Po oktobrski revoluciji (1917) je Lenin vodil državo do leta 1924, nato pa je oblast prevzel Stalin. Sovjetska zveza je postala industrijska in totalitarna država. -
Velika depresija (1929–1939): Svetovna gospodarska kriza, ki jo je sprožil zlom borze v New Yorku, je povzročila visoko brezposelnost, revščino in nestabilnost, kar je spodbudilo vzpon radikalnih političnih idej.
Inflacija v Nemčiji: Po prvi svetovni vojni je Nemčija doživela hiperinflacijo, kar je še povečalo družbene napetosti. -
Japonska agresija: Japonska je leta 1931 napadla Mandžurijo in leta 1937 začela vojno s Kitajsko.
Španska državljanska vojna (1936–1939): Konflikt med republikanci in nacionalisti, ki jih je vodil Francisco Franco, je bil nekakšna predigra za drugo svetovno vojno.
Nemška ekspanzija: Hitler je kršil Versajsko pogodbo z remilitarizacijo Porenja (1936), priključitvijo Avstrije (Anschluss, 1938) in okupacijo Sudetov (Münchenska pogodba, 1938). -
Društvo narodov je bilo ustanovljeno za ohranjanje miru in reševanje mednarodnih sporov, vendar je bilo zaradi pomanjkanja vpliva in sodelovanja velikih držav (ZDA, Nemčije, Japonske) neučinkovito. -
Kulturni razvoj: Obdobje je zaznamovala modernistična umetnost, glasba, literatura in arhitektura, kot so kubizem, dadaizem in Bauhaus.
Napredek tehnologije: Pojavili so se novi izumi, kot so radio, avtomobili, letala in kinematografija. -
Do leta 1939 so napetosti dosegle vrhunec. Nemčija in Sovjetska zveza sta podpisali pakt o nenapadanju (Ribbentrop-Molotov pakt), kar je omogočilo Hitlerju, da je napadel Poljsko, kar je sprožilo začetek druge svetovne vojne.
Obdobje med vojnama je bilo tako prehodno in hkrati napeto, saj so se svetovne sile pripravljale na nov spopad. -
Konec 1. svetovne vojne je nastopil 11. novembra 1918, ko je bila podpisana premirje v Compiègnu med Nemčijo in zavezniki. Ta dogodek je označil konec bojev na zahodni fronti in dejansko končal vojno. Ključni dogodki, ki so vodili do konca vojne:- 1917:
-
Versajska pogodba (1919): Pogodba je končala prvo svetovno vojno in naložila Nemčiji stroge reparacije, zmanjšanje ozemlja ter razorožitev, kar je povzročilo nezadovoljstvo med Nemci.
Razpad imperijev: Razpadli so Avstro-Ogrska, Nemško cesarstvo, Osmanski imperij in Ruski imperij. Nastale so nove države, kot so Čehoslovaška, Poljska, Jugoslavija, in baltske države (Latvija, Litva, Estonija).