-
Španija je po prvi svetovni vojni postala parlamentarna monarhija. Leta 1923 je general Primo de Rivera s soglasjem kralja Alfonza XII. razpustil parlament in uvedel diktaturo, ki je trajala 8 let.
-
Na volitvah leta 1931 so v Španiji zmagali republikanci. Kralj je ob tem zapustil državo in ta je postala demokratična republika.
-
Kitajska provinca Mandžurija je bila prva tarča osvajalnih pohodov Japonske po Aziji. Kitajska se je zoper okupacijo pritožila pri Društvu narodov. Društvo narodov je sicer okupacijo obsodilo in zahtevalo umik Japonske, vendar ni ukrepalo, zato je Japonska nadaljevala z vojaškimi pohodi.
-
Zasedanje tujih ozemelj je pospešilo fašizacijo države, poudarjali so pomen japonskega naroda, ki naj bi zavladal vsej vzhodni Aziji.
-
Februarja 1936 je Ljudska fronta zmagala na volitvah in nadaljevala reforme.
-
Julija 1936 se je del vojske pod vodstvom generala Francisca Franca uprl republikanski vladi. Njegov udar proti demokratično izvoljeni oblasti so podpirali veleposestniki, industrialci in katoliška cerkev. Španija se je razklala na dvoje in izbruhnila je državljanska vojna.
-
Leta 1936 je Japonska sklenila z Nemčijo t. i. protikominternski oz. protikomunistični pakt. Pakt usmerjen proti komunizmu in bolj specifično proti Sovjetski zvezi. -
-
Leta 1939 je Japonska v spopadu proti Sovjetski zvezi doživela poraz, zato pozneje ni hotela tvegati novega napada nanjo. Usmerila se je proti pacifiku in hotela obračunati z ZDA. -
Po skoraj treh letih vojskovanja je spomladi 1939 general Franco vkorakal v zadnjo republikansko trdnjavo Madrid. V Španiji je vzpostavil fašizem, ki se je obdržal vse do njegove smrti leta 1975 -
Sovjetska zveza si priključila tri po prvi svetovni vojni ustanovljene baltske države in Romuniji vzela Besarabijo. Finska se je diplomatskim pritiskom uprla in ni dovolila gradnje oporišč Rdeče Armade, ni pristala na menjavo ozemlja(Karelija) Spomladi 1940 je Finska klonila Sovjetski zvezi in ji prepustila Karelijo.
-
Bitka za Atlantik je bila najdaljša neprekinjena bitka 2. svetovne vojne. Do viška je prišlo v letih 1940/41. Šlo je za pomorsko blokado. Napadali so ladje, te so varovali konvoji(večja skupina ladij ki deluje kot ščit), napadale so jih podmornice z torpedi. Po iznajdbi sonarja je bilo podmorniških napadov manj.
-
Nemčija se je hotela izogniti biti obkrožena z nasprotniki in se bojevati na dveh frontah in vodstvo Sovjetske zveze ni zaupalo politikom zahodnih velesil je našlo svoj interes v prijateljski pogodbi z Nemčijo. Z določbami v tajnem delu stasi Nemčija in Sovjetska zveza razdelili interesna območja v vzhodni Evropi. Nemčija se je tako izognila vojni na dveh frontah in Sovjetska zveza je dobila priložnost da si ob minimalnem angažiranju precej poveča svoje ozemlje. -
Nemčija je skušala urediti odnose z VB, saj niso želeli vojne na obeh frontah. Ta je predpostavila da se mora pogajati s Poljsko s katero se, a Poljska ni sprejela pogojev(vrnitev mesta Gdansk k Nemčiji. Nacisti so zato uprizorili obmejni incident, ki so ga izrabili za napad na Poljsko. Nemčija je 1. septembra 1939 napadla Poljsko s čimer se je začela 2. svetovna vojna. -
Poljska je kapitulirala 6. oktobra 1939 in njeno ozemlje sta si razdelili Nemčija in Sovjetska zveza
-
Nemčija naj bi VB zasesti z letalskimi napadi, sledilo bi izkrcanje in zasedba otoka. Z izvedbo tega načrta so začeli poleti 1940 s silovitim napadom nemškega letalstva. VB se jim uspešno postavljala po robu z angleškimi lovci in radarjem. Ker je VB kazalo bolje je Hitler opustil napad na VB in se posvetil napadu na SZ. Do konca novembra 1940 se je bitka za VB končala. -
Oktobra 1940 je Italija vstopila v vojno in napadla Grčijo kjer je poražena in na pomoč ji je mogla priskočiti Nemčija. -
Novembra 1940 so k Trojnemu paktu pristopile še Madžarska, Romunija in Slovaška. Takrat je tudi SZ ponujena priključitev, a je to zavrnila.
-
Nemčija je napadala Dansko in Norveško z namenom da bi zavarovala dovoz železa iz Švedske, izključila možnost Skandinavije postati baza za napad na Nemčijo, VB mornarici zaprli dostop do Baltika. Nemčija je šla čez Dansko brez težav. Prvič prede do vojskovanja med nemško vojsko in zavezniki.
-
Nemčija je spomladi 1940 preko nevtralnega ozemlja Belgije in Nizozemske napadla Francijo. Napad je potekal v dveh delih: primer rumeni in primer rdeči. Primer rumeni je obsegal napad na Beneluks pri katerem so ubrali najmanj pričakovano pot skozi Ardenski gozd s pomočjo katerega bi se nato lahko prebili do Francije. Primer rdeči je sestavljal operacije proti francoski vojski v sami Franciji.
-
Nemška vojska je v mestu Dunkirk obkolila francosko-angleško vojsko. Vojsko so rešili z izvedbo evakuacije s katero so med 26. 5. in 4. 6. 1940 iz Dunkirka evakuirali 340.000 angleških in francoskih vojakov.
-
- junija je Nemčija podpisal premirje z generalom Petainom(general francoske kopenske vojske) v istem železniškem vagonu kot po 1. svetovni vojni.
-
Nemčija, Japonska in Italija so 27. avgusta 1940 v Berlinu podpisale trojni pakt in si razdelile interesne sfere. -
- marca 1941 je k trojnemu paktu pristopila tudi Jugoslavija. Ta pristop je v Jugoslaviji sprožil številne proteste, jugoslovanski vojaški častniki, povezani z britansko obveščevalno službo, pa so izvedli vojaški udar.
-
Zaradi demonstracij v Jugoslaviji zoper pridružitvi k Trojnemu paktu so Nemčija, Italija, Madžarska v zračnem napadu zavzele in razkosale Jugoslavijo le v 10 dneh. -