-
Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24. na 25. oktober 1917 po starem koledarju , ko so oboroženi delavci z vojaki pod vodstvom boljševikov zrušili začasno vlado. Zato jo nekateri imenujejo boljševiška, bolj redko pa tudi novembrska revolucija. V nekaterih pogledih je bila nadaljevanje ruske revolucije leta 1917, pri čemer je bila prva faza tako imenovana februarska revolucija. Najbolj markanten voditelj revolucije je bil Vladimir Iljič Lenin. -
Po koncu prve svetovne vojne je bila Nemčija močno kaznovana z Versajsko pogodbo. Morala je plačati visoke reparacije, izgubila je ozemlja in bila vojaško omejena. To je ustvarilo nezadovoljstvo med Nemci in omogočilo vzpon skrajnih politik, kot je nacizem. -
Pandemija španske gripe je prizadela miljone ljudi po vsem svetu in oslabila države, ki so že tako trpele zaradi posledic vojne. Ta kriza je dodatno destabilizirala družbe. -
Pohod na Rim je bil vojaški pohod, ki se je zgodil leta 1922 in je omogočil, da je Benito Mussolini prišel na oblast v Italiji.
Ključni d -
Po prvi svetovni vojni so iz razpada Avstro~Ogrske in Osmanskega cesarstva nastale nove države kot so Češkoslovška, Jugoslavija, Poljska in druge. Nova ozemeljska ureditev je prinesla številne spore in nacionalne napetosti, ki so vplivale na kasnejšo nestabilnost. -
Hitlerjev vzpon pred drugo svetovno vojno je bil posledica gospodarske krize, nezadovoljstva zaradi Versajske pogodbe in politične nestabilnosti v Nemčiji. S svojo stranko NSDAP je obljubljal obnovo države, kar je pridobilo široko podporo. Leta 1933 je postal kancler in hitro vzpostavil avtoritarni režim, ki je vodil v začetek vojne. -
Nemško-sovjetski gospodarski sporazum je bil sporazum med nacistično Nemčijo in boljševiško Sovjetsko zvezo, s katerim se je slednja obvezala Nemčiji dobavljati surovine v zameno za nemško vzpostavitev tovarn na ozemlju Sovjetske zveze s stroji in strojnimi orodji, dobavo ladij, vozil in drugih prevoznih sredstev v skupni vrednosti 120 milijonov reichsmark. Pogajanja o sporazumu so potekala v Berlinu od konca leta 1938 do 19. avgusta 1939. -
- Versajska pogodba
- Totalitarni režimi (nacizem, fašizem, militarizem)
- Gospodarska kriza (1929)
- Politika umirjenosti (appeasement)
- Imperializem in ekspanzionizem
-
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939, ko je Nemčija napadla Poljsko. Dva dni kasneje, 3. septembra 1939, sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, kar je sprožilo širši konflikt. -
1939: Napad na Poljsko (1. september) Nemčija napade Poljsko kar sproži vojno z Veliko Britanijo in Francijo.
1939: Sovjetska invazija na Poljsko: Sovjetska zveza napade Poljsko z vzhoda, zaradi Molotov-Ribbentropovega pakta.
1940: Invazija na Zahodno Evropo:
April 1940: Nemčija napade Dansko in Norveško.
Maj–junij 1940:Nemčija napade Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg. Francija se zruši, Britanci se umaknejo iz Dunkirka
Junij 1940: Francija kapitulira Nemčija zasede večji del države. -
Vojna je postala svetovna zaradi zavezništev, imperializma, širjenja vojaških spopadov in ekspanzionizma držav, kot so Nemčija in Japonska. Ko so v konflikt vstopile svetovne velesile, je vojna zajela skoraj vse kontinente. -
1942: Bitka pri Stalingradu 1943: Ena najpomembnejših bitk, kjer Sovjeti premagajo Nemce, kar pomeni začetek obrata na vzhodni fronti.
1942: Bitka pri Midway: ZDA premagajo Japonsko, kar ustavi japonsko širitev v Pacifiku.
1943: Bitka pri El-Alameinu: Britanci premagajo nemške sile v Severni Afriki, kar privede do kapitulacije Afrikakorpsa.
1943: Kapitulacija Italije: Po zavezniški invaziji na Sicilijo Italija kapitulira, vendar Nemčija nadaljuje boj v Italiji. -
1944: D-Day (Normandija): Zavezniške sile pod vodstvom ZDA, Britanije in Kanade izvedejo invazijo na Normandijo, ki začne osvoboditev Zahodne Evrope.
1944: Bitka v Ardenih: Zadnji večji nemški protinapad na zahodni fronti, ki je bil neuspešen.
1944–1945: Osvobajanje Evrope: Zavezniške sile napredujejo po Evropi, osvobodijo Francijo, Belgijo, Nizozemsko, in se bližajo Nemčiji.
1945: Kapitulacija Nemčije : Nemčija kapitulira po Hitlerjevi smrti, konec vojne v Evropi -
1941–1944: Japonska širitev: Japonska zasede večino jugovzhodne Azije in Tihomorskih otokov.
1945: Bitka za Okinavo (april–junij 1945): ZDA zasedejo Okinavo, predzadnje japonsko oporišče.
1945: Atomskih bomb na Hirošimo in Nagasaki (6. in 9. avgust 1945): ZDA izvedo atomske napade na ta dva mesta, kar prisili Japonsko k kapitulaciji.
1945: Kapitulacija Japonske (2. september 1945): Japonska uradno kapitulira, konec druge svetovne vojne. -
- maj 1945: Kapitulacija Nemčije (VE Day), konec vojne v Evropi po Hitlerjevi smrti in sovjetski zasedbi Berlina.
- september 1945: Kapitulacija Japonske po atomskih napadih na Hirošimo in Nagasaki, konec vojne v Pacifiku in celotni drugi svetovni vojni.
-
Med drugo svetovno vojno so ZDA na Japonsko spustile dve atomski bombi:
1. Hirošima (6. avgust 1945): Ob 8:15 je bomba Little Boy eksplodirala 600 metrov nad mestom. Takoj je umrlo približno 70.000–80.000 ljudi, mesto pa je bilo skoraj uničeno.
2. Nagasaki (9. avgust 1945): Ob 11:02 je bomba Fat Man eksplodirala 500 metrov nad mestom, ubila okoli 40.000–75.000 ljudi in povzročila veliko uničenje. Japonska je 15. avgusta 1945 kapitulirala, kar je končalo vojno. -
Hladna vojna (1947–1991) je bila obdobje napetosti med ZDA (kapitalizem) in Sovjetsko zvezo (komunizem) po koncu druge svetovne vojne. Ključni dogodki:
-1947: Začetek z Trumanovo doktrino (zadrževanje komunizma).
-1949: Ustanovitev Nata in prva sovjetska atomska bomba.
-1962: Kubanska raketna kriza (skorajšnja jedrska vojna).
-1980-ta: Reformne politike Gorbačova (perestrojka, glasnost).
-1989: Padec Berlinskega zidu.
- 1991: Razpad Sovjetske zveze, konec hladne vojne. -
Povezovanje v svetu in Evropi vključuje:
1. Gospodarsko: Globalna trgovina in EU notranji trg.
2. Politično: Sodelovanje prek ZN in EU.
3. Kulturno: Izmenjava informacij in vsebin.
4. Tehnološko: Hitro širjenje digitalnih tehnologij.
5. V krizah: Sodelovanje pri globalnih izzivih.