-
-
odziv na pobijanje srbskih knezov; vodja Đorde Petrović Karadorđe; Srbi so zahtevali avtonomija in 1807 razglasili neodvisnost: pre mirje v Bukarešti 1812 je zagotovilo srbsko avtonomijo z nadaljnim plačevanjem davka sultanu. 1813 je Osmanska država z vojaškim posredovanjem odpravila to avtonomijo.
-
zmagovalke nad Napoleonom; zagotoviti trajni mir in red v Evropi, vzpostaviti ravnotežje sil in preprečiti prevelik vzpon katerekoli države v Evropi Obnovitev starega reda iz časa pred francosko revolucijo SODELUJOČI: avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., pruski kralj Friderik Viljem III., in ostali višji predstavniki držav koalicije.
Vodil ga je avstrijski knez Klemens von Metternich -
Zaradi nespoštovanja premirja iz Bukarešte; vodja upora Miloš Obrenović - 1816 mu je bila ustno priznana knežja oblast in srbska avtonomija: popolno avtonomijo je sultan Srbom priznal l 1830
-
Tajna organizacija KARBONARJEV vodila upore na apeninskem polotoku, 1820 upor v Neaplju - zahtevali ustavo od kralja Dveh Sicilij; 1821 vstaja v Sardinskem kraljestvu - zahteva ustave ->oba upora je vojaško zatrla Sveta aliansa
-
Namen svete alianse je bil braniti politični red, vzpostavljen na dunajskem kongresu ter meje in preprečiti širjenje liberalnih idej in revolucionarnih gibanj Uvedba CENZURE za nadzorovanje življenja ljudi.
-
-
po večjih uspehih so l 1822 razglasili neodvisnost osnovali demokratično vlado in sprejeli ustavo; po več krvavih bojih in osmanskemu množičnemu pobijanju Grkov so 1829 dosegli dokončno neodvisnost
-
ustanovitev enotnioh držav posameznega naroda ali povečanje političnih pravic narodov znotraj "tuje" države -- npr. Slovenci v Avstrijskem cesarstvu
-
enakost pred zakonom, svoboda posameznika, predstavniki ljudstva v parlamentu
-
ohranjanje starega sistema, kjer imajo vodilni vlogo kralji, plemstvo in cerkev (fevdalizem) V Avstrijskem cesarstvu ima glavno besedo strogi zagovornik starega reda KLEMENS VON METTERNICH - uveljavi se izraz METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
-
dekabristična vstaja ; mladi ruski oficirji nezadovoljni z avtokratsko vladavino ruskega carja. Vstaje tudi v Španiji in Portugalskem Sveta aliansa je z vojaškim posredovanjem zaustavila razmah liberalnih in narodnih gibanj
-
Francoski kralj Karel X, poostril cenzuro in razpustil parlament, zato je politična opozicija zahtevala razširitev volilne pravice, uveljavitev odgovornosti vlade parlamentu, omilitev cenzure in ukinitev posebnih pravic
-
-Ukinil svobodo tiska
-Razpustil poslansko zbornico
-Zmanjšal število poslancev
-Volilno pravico vezal na višino plačevanja davkov od veleposestnikov -
Karel X pregnan, novi kralj postane Ludvik Filip Orleanski. Parlament ukine cenzuro in Katoliško cerkev kot državno cerkev ter razširi volilno pravico DRUGJE PO EVROPI:
v nekaterih državah Nemške zveze brez revolucij vpeljejo liberalizem in ustave, razen v Prusiji in Avstrijskem cesarstvu, Na poljskem izbruhne revolucijam, ker se je dal ruski car Nikolaj I. okronati za poljskega kralja -> vstajo zadušijo; Belgija zahteva avtonomijo od Nizozemcev-> dosežejo neodvisnost in nevtralnost -
Vrhunec več desetletij trajajočega nezadovoljstva meščanstva, delavstva in kmečkega prebivalstva + slabe letine, lakota in kriza manjših obrti Vstaje in protesti študentov, meščanov, izobražencev, delavstva in kmetov -> nasprotniki so proti vstajnikom pošiljali vojske Glavni značilnosti: LIBERALIZEM in NACIONALIZEM
Narodi so razglašali različne politične zahteve v obliki POLITIČNIH PROGRAMOV: nekateri so želeli lastno državo, drugi pa samostojnost znotraj obstoječe države -
Francija: liberalne težnje; zahteva po splošni volilni pravici in izboljšanje položaja nižjih družbenih slojev; 24 februarja 1848 razglašena republika, kralj prisiljen v odstop. Nova republikanska vlada je:
-uzakonila svobodo tiska in zborovanja,
-ukinila smrtno kazen za politične prekrške,
-uvedla splošno in enako pravilno pravico
-omejila delovni čas na 10 ur znotraj Pariza in 11 ur znotraj njega Revolucija se je končala konec junija, decembra je na predsedniških volitvah zmagal Napoleon. -
Avstrijsko cesarstvo (MARČNA REVOLUCIJA): cesar Ferdinand I. odslovi kneza Metternicha in obljubi ustavo, svobodo tiska in združevanja; revolucionarji niso bili zadovoljni in 22. julija je bila sklicana ustavodajna skupščina - glavna naloga je bila dokončna odprava fevdalizma in zadovoljitev potreb posameznih narodov cesarstva: decembra 1848 sprejet zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine. Ferdinand I. odstopi in decembra pride na prestol njegov nečak Franc Jožef, avgusta 1849 konec