19. stoletje

  • Zoisov krožek

    Zoisov krožek

    Od leta 1780 so se v Zoisovi hiši zbirali napredni slovenski razsvetljenci. V Zoisov krožek so spadali Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik (Lublanske novice) in drugi. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujal in usmerjal. Delovanje kroga je bilo usmerjeno v izobraževanje takrat pretežno neizobraženega ljudstva ter v splošni in gospodarski napredek slovenskih dežel.
  • Period: to

    FAZA A narodnega gibanja

    Zavest o enotnosti slovenskega jezika je bila ključna za narodni preporod. Pojavila se je potreba po slovenskem pravopisu, slovnici in slovarjih. Intelektualci preučujejo jezik, kulturo, zgodovino.
    • Pohlin (Kranjska gramatika)
    • Zoisov krožek
    • Vodnik (Zgodovina vojvodine Kranjske)
    • Kopitar (prva slovenska znan. slovnica)
    • prvič zapisani besedi slovenski (jezik) in Slovenija
    • Ilirske province
    • narodnobuditeljski krogi
    • Prešeren (Zdravljica)
  • Napoleon izvede državni udar

    Napoleon izvede državni udar

    ob vrnitvi v Francijo izvede državni udar in zruši direktorij, s tem konča 10-letno obdobje francoske revolucije.
  • Ustanovitev Avstrijskega cesarstva

    Ustanovitev Avstrijskega cesarstva

    Ko se Napoleon razglasi za cesarja Francozov, cesar Sv. rimskega cesarstva razglasi Avstrijsko cesarstvo. S tem je bilo konec Sv. rimskega cesarstva.
  • I. Srbski upor

    I. Srbski upor

    odziv na pobijanje srbskih knezov, Srbi zahtevajo avtonomijo, l. 1807 razglasijo neodvisnost, l. 1812 avtonomijo z nadaljnjim plačevanjem davkov sultanu, l. 1813 vojaško odpravijo avtonomijo.
  • Napoleon se okrona za cesarja

    Napoleon se okrona za cesarja

    okrona se za cesarja in izda CIVILNI ZAKONIK
  • Period: to

    Ilirske province

    Napoleon ustanovi Ilirske province, s katerimi Avstriji prepreči dostop do morja, odpre si kopensko povezavo s Turčijo. Zaradi novega šolskega sistema, uvedbe slovenščine, svobode posameznika je V. Vodnik velik pristaš.
  • Poraz Napoleona pri Lepizigu

    Poraz Napoleona pri Lepizigu

  • Dunajski kongres

    Dunajski kongres

    zmagovalke nad Napoleonom se zberejo na kongresu v Dunaju z namenom, da bi zagotovili trajni mir in red v Evropi, vzpostavili ravnotežje sil in obnovili stari red. Za nadzor nad življenjem ljudi uvedejo cenzuro.
  • Sveta Aliansa

    Sveta Aliansa

    Politična in vojaška zveza, vzpostavljena na Dun. kongresu z namenom branjenja političnega reda
  • Ustanovitev Nemške zveze

    Ustanovitev Nemške zveze

    zveza 35 nemških držav in 4 svobodnih mest, ki imajo svojo ustavo, sedež v Avstriji, skrbi za zunanjo in notranjo varnost ter neodvisnost posameznih držav
  • II. Srbski upor

    II. Srbski upor

    l. 1816 je vodji upora (Miloš Obrenovič) priznana (ustno) knežja oblast in srbska avtonomija. Popolno avtonomijo je sultan Srbom priznal l. 1830.
  • Napoleon poražen pri Waterlooju

    Napoleon poražen pri Waterlooju

    Napoleon je dokončno poražen in izgnan na Sveto Heleno
  • Začetek liberalnih in narodnih gibanj

    začnejo se težnje po večji avtonomiji narodov in liberalizaciji, oblikujeta se liberalni in konservativni blok. Nastanek dveh novih meščanskih gibanj
    - Liberalno-demokratično gibanje (liberalizem): enakost pred zakonom, svoboda posameznika, predstavniki ljudstva v parlamentu
    - Nacionalno gibanje (nacionalizem): ustanovitev enotnih držav posameznega naroda ali povečanje pol. pravic narodov znotraj "tuje" države
  • Narodnobuditeljski krogi

    V predmarčni dobi so se izoblikovali 3 narodnobuditeljski krogi.
    • Bleiweisov krog: spodbujajo razvoj gospodarstva, fiziokratizem; za domači, proti tujemu kapitalu; zavrnejo ilirski jezik, sprejmejo gajico
    • Čop-Prešernov krog: slovenski jezik narediti enakopraven ostalim, enakopravnost med narodi (Zdravljica), razvoj slovenske kulture, zavrnejo ilirski jezik, sprejmejo gajico
    • Ilirsko gibanje: višje slovstvo v ilirskem jeziku, nabožne, poučne knjige v ljudskem jeziku
  • Period: to

    Metternichov absolutizem/Predmarčna doba

    ponovna vzpostavitev starega reda v Avstrijskem cesarstvu – glavno besedo ima strogi Klemens Von Metternich. Jasno je določil kaj se v državi sme in kaj ne, s cenzuro, policijskim nadzorom in prepovedjo združevanja nadzoruje ljudi.
  • Kongres Svete Alianse v Ljubljani

    Kongres Svete Alianse v Ljubljani

  • Grški upor

    Grški upor

    marec 1821, po večjih uspehih l. 1822 razglasijo neodvisnost, osnujejo demokratično vlado, sprejmejo ustavo; po več krvavih bojih in osmanskemu množičnemu pobijanju Grkov so l. 1829 dosegli dokončno neodvisnost.
  • Julijska vstaja

    Julijska vstaja

    V Parizu izbruhne revolucija, Karel X. je pregnan, novi kralj postane Ludvik Filip Orleanski. Parlament ukine cenzuro in katoliško cerkev kot državno ter razširi volilno pravico.
  • Kmetijske in rokodelske novice

    Kmetijske in rokodelske novice

    Janez Bleiweis v svojem krogu (Bleiweisov krog) objavi dolgo časa edini slovenski časopis Kmetijske in rokodelske novice. Zaradi svoje nepolitične vsebine (namenjen je kmetom in obrtnikom) se izogne cenzuri. S tem Slovenci pridobijo besedila v slovenščini, kar utrjuje branje v slovenščini. Prvič objavljena tudi Zdravljica l. 1848.
  • Vseslovanski kongres

    Vseslovanski kongres

    Poteka v Pragi
  • Ilirizem

    Ilirizem

    Mnogi slovanski narodi se začnejo povezovati med sabo. Nekateri se želijo združiti, ker so maloštevilčni in imajo podoben jezik. Ljudevit Gaj je bil hrvaški jezikoslovec, novinar, politik in pisatelj, ki je zagovarjal idejo Slovencev in Hrvatov kot pripadnikov istega naroda. Gibanje v podporo tej ideji se je imenovalo Ilirizem. Slovenci so sprejeli le skupno pisavo (gajico), skupni jezik pa zavrnili.
  • Pomlad narodov/Marčna revolucija

    Pomlad narodov/Marčna revolucija

    revolucionarno vrenje, vrhunec več desetletij trajajočega nezadovoljstva meščanstva, delavstva in kmetov + slaba letina, lakota, kriza manjših obrti. Značilne vstaje in protesti študentov, meščanov, izobraženih, delavcev, kmetov; liberalizem, nacionalizem
  • Program Zedinjena Slovenija

    Program Zedinjena Slovenija

    Stanko Vraz in Fran Miklošič predstavita prvi slovenski narodni program na vseslovanskem kongresu v Pragi. Zahteve:
    - enotna dežela (Slovenija)
    - uradni jezik slovenščina
    - dežela spada pod Avstrijo, ne Nemčijo
  • Period: to

    Združevanje Italije

    Italija je bila razdeljena med več državic; največje so bile Avstrijska država, Kraljestvo obeh Sicilij in Sardnisko kraljestvo. Gibanje za oblikovanje enotne Italije se imenuje RISORGIMENTO, vodi ga organizacija Mlada Italija. Po dveh vojnah za neodvisnost, l. 1860 Guiseppe Ganbaldi začne pohod za osvoboditev in združitev Italije. Februarja 1861 v Torinu novi ita. parlament razglasi Kraljevino Italijo kot ustavno monarhijo.
  • Period: to

    FAZA B narodnega gibanja

    Na vseslovanskem kongresu predstavljen program Zedinjena Slovenija. To spodbudi ustanavljanje političnih društev in pisanje novih podobnih zahtev. Zahtevajo uvedbo slovenščine v šolah, uradih.
    • Zedinjena Slovenija
    • prve moderne volitve
    • novi časopisi
    • KiRN
    • nova šolska reforma (osemrazredne gimn....)
    • Zemljevid slovenske dežele in pokrajin
  • Period: to

    Združevanje Nemčije

    l. 1848 na zboru v Frankfurtu predstavijo velikonemški in malonemški program. Velikonemški p.: predvideval dežele znotraj Nemške tveze skupaj z Avs. ces. pod okriljem Habsburžanov. Malonemški p.: predvideval združitev dežel nemške zveze brez Avs. ces. pod okriljem pruskega kralja Friderika Viljema IV. Leta 1871 razglasijo nemško ces. pod vodstvom pruskega kralja VIljema I.. Nemško cesarstvo postane zvezna federativna država 22ih nemških držav(ic) in treh svobodnih mest.
  • Oblikovanje taborov

    Na Slovenskem sta se v času Bachovega absolutizma oblikovala dva tabora.
    -Staroslovenci: konzervativni, dom, tradicija, previdnost pri spremembah, izdaja KiRN in Slovenec, geslo: "vse za vero, dom, cesarja"
    -Mladoslovenci: liberalni, zahtevajo spremembe, Zedinjena Slovenija, časopis Slovenski narod in Mi moramo naprej
  • Period: to

    Bachov absolutizem

  • Zemljevid slovenske dežele in pokrajin

    Zemljevid slovenske dežele in pokrajin

    Narodni buditelji so morali opredeliti prostor, v katerem živijo Slovenci, zato je Peter Kozler s pomočjo prijateljev in znancev leta 1851 izdal Zemljevid slovenske dežele in pokrajin.
  • Ustavna doba

    Cesar zaradi zunanjih in notranjih političnih težav odstavi Alexandra Bacha in ukine absolutizem. Konča se cenzura in delovanje narodnih buditeljev postane lažje - ti so Slovence ozaveščali s tabori, čitalnicami in društvi.
  • Period: to

    FAZA C narodnega gibanja

    Ideje programa Zedinjene Slovenije skušajo razširiti tudi med kmete. Organizirajo tabore, kjer zahtevajo združitev dežel, uvedboi slovenščine...
    • tabori
    • čitalnice
    • prve slovenske politične stranke
  • Prve volitve v deželne zbore na Slovenskem

  • Ustanavljanje društev

    Ustanavljanje društev

    V ustavni dobi so v Ljubljani ustanovili nova društva: telovadno društvo Južni Sokol (1863), knjižno založbo Slovenska matica (1864) in Dramatično društvo (1866).
  • Nastanek Avstro-Ogrske

    Nastanek Avstro-Ogrske

    Uveden je dualizem (dvojna monarhija), Avstrijsko cesarstvo dobi novo ime, Avstro-Ogrska. Monarhiji sta ohranili skupnega vladarja, vojsko in zunanjo politiko.
  • Nastanek prvih slovenskih strank

    Nastanek prvih slovenskih strank

    Prve slovenske politične stranke:
    - SLS ali Slovenska ljudska stranka (1892): pod vplivom katoliške cerkve, močna predvsem na podeželju
    - NNS ali Narodno napredna stranka (1894): podpora premožnih meščanov
    - JSDS ali Jugoslovanska socialdemokratska stranka (1896): zavzema se za pravice delavcev