19. stoletje

By karinb
  • Nastanek Zoisovega krožka

    V Zoisovem krožku, ki ga je ustvaril Žiga Zois, so se zbirali izobraženci, ki so preučevali izvor Slovencev in slovenskega jezika. Ti izobraženci so bili:
    -Jurij Japelj (prevod Biblije v slovenščino),
    -Jernej Kopitar (prva slovenska znanstvena slovnica),
    -Anton Tomaž Linhart (Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije),
    -Blaž Kumerdej (prevod Biblije v slovenščino),
    -Valentin Vodnik (Zgodovina vojvodine Kranjske, območja Trsta in goriške grofije)
  • Period: to

    Faza A slovenskega narodnega gibanja

    Faza A se je začela z nastankom Kranjske gramatike, ki jo je izdal Marko Pohlin. Nastale so razne slovnice, slovarji in pesmi. Pod to obdobje spadajo Zoisov krožek in Ilirske province, zaradi katerih je bil slovenski jezik uveden v šolah. Po ukinitvi Ilirskih provinc se je začela predmarčna doba, v kateri položaj slovenščine ni bil odvzet. V tem obdobju se je uveljavila bohoričica, nastali so trije narodnobuditeljski krogi: Bleiweisov krog, Čop-Prešernov krog in Ilirsko gibanje
  • Napoleon izvede državni udar

    Napoleon izvede državni udar

    Po neuspehu v pomorski bitki pri Abukirju se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel državni udar in razglasil, da je francoska revolucija končana. Postal je prvi konzul Francije.
  • Period: to

    Evropa pod vodstvom Napoleona

    V času Napoleonovega vladanja je izdal CIVILNI ZAKONIK, ki je poudarjal enakost pred zakonom, svobodo lastnine in posameznika, odpravo fevdalne družbe... Napoleonovo vladanje se je končalo, ko je bil leta 1815 izgnan na otok svete Helene.
  • Napoleon se okrona za cesarja

    Napoleon se okrona za cesarja

    Leta 1804 se je Napoleon razglasil za cesarja Francozov, istega leta pa je izdal še CIVILNI ZAKONIK, s katerim je urejal vse pravne odnose.
  • Nastanek Avstrijskega cesarstva

    Nastanek Avstrijskega cesarstva

    Leta 1804 je cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti ustanovil AVSTRIJSKO CESARSTVO, kar je pomenilo konec Svetega rimskega cesarstva.
  • 1. srbski upor

    Srbi so zahtevali avtonomijo, leta 1807 so razglasili neodvisnost, leta 1812 je premirje v Bukarešti zagotovilo srbsko avtonomijo z nadaljnjim plačevanjem davka, leta 1813 pa je Osmanska država odpravila to avtonomijo.
  • Nastanek Ilirskih provinc

    Nastanek Ilirskih provinc

    Z Ilirskimi provincami je Napoleon odrezal Avstrijo od morja, hkrati pa je vzpostav kopensko povezavo z Osmanskim cesarstvom.
  • Bitka pri Leipzigu

    Bitka pri Leipzigu

    Francoska vojska je v bitki pri Leipzigu doživela poraz.
  • Period: to

    Dunajski kongres

    Vodil ga je avstrijski knez Klemens von Metternich, sodelovale so zmagovalke nad Napoleonom. Ustvarili so SVETO ALIANSO. Ta je poskušala preprečiti širjenje liberalnih idej in revolucionarnih gibanj, branila politični red, preprečevala vzpon katerekoli države v Evropi ter restavracija oblasti, ki je omogočila ponoven vzpon starih vladarskih rodbin. Na kongresu so uvedli tudi cenzuro.
  • Bitka pri Waterlooju

    Bitka pri Waterlooju

    Ponoven poraz Napoleona, po tem dogodku je bil izgnan na otok svete Helene.
  • Ustanovitev Nemške zveze

    Ustanovitev Nemške zveze

    NEMŠKA ZVEZA je imela svojo ustavo, sestavljala jo je zveza 35 nemških držav in 4. svobodnih mest. Predsedovala ji je Avstrija (s pomočjo Prusije).
  • 2. srbski upor

    Povod za 2. srbski upor je bilo nespoštovanje premirja v Bukarešti, vodji upora Milošu Obrenoviću je bila leta 1816 priznana knežja oblast. Popolna avtonomija je bila Srbom priznana leta 1830.
  • Period: to

    Predmarčno obdobje

    Predmarčno obdobje, imenovano tudi Metternichov absolutizem, je obdobje, ki se je začelo z vladanjem Klemensa von Metternicha in končalo z POMLADOM NARODOV. V tem obdobju se je večalo nezadovoljstvo meščanstva, delavcev in kmetov.
  • Period: to

    Začetek liberalnih in narodnih gibanj

    V tem obdobju sta nastali dve novi meščanski gibanji: LIBERALNO-DEMOKRATIČNO GIBANJE (liberalizem) - uveljavljanje človekovih pravic in enakosti vseh, demokracija, vpeljava ustav. svoboda tiska
    NACIONALNO GIBANJE - združitev razdrobljenih narodov v enotne nacionalne države Konservativni blok - boj proti liberalizmu, ohranjanje starega reda
  • Kongres svete alianse v Ljubljani

    Kongres svete alianse v Ljubljani

    Sestali so se predstavniki Svete alianse zaradi revolucijskih nemirov.
  • Grški upor

    Začel se je leta 1821, leta 1822 jim je bila razglašena neodvisnost, sprejeli so ustavo in osnovali demokratično vlado. Grki so dokončno neodvisnost dosegli leta 1829.
  • Dekabristična vstaja v Rusiji

    Razlog za vstajo je bilo nezadovoljstvo ruskih oficirjev z avtokratsko vladavino ruskega carja.
  • Julijska revolucija v Parizu

    Julijska revolucija v Parizu

    Francoski kralj KAREL X. je leta 1830 razglasil štiri kraljeve odredbe, s katerimi je:
    -ukinil svobodo tiska
    -razpustil poslansko zbornico
    -zmanjšal število poslancev
    -volilno pravico vezal na višino plačevanja davkov od veleposestnikov Kot posledica kraljevih odredb je v Parizu izbruhnila JULIJSKA VSTAJA, pregnali so kralja, ukinili cenzuro, določili Katoliško cerkev kot državno cerkev ter razširili volilno pravico.
    Nov kralj je postal Ludvik Filip Orleanski.
  • Zakon o tovarnah

    V Veliki Britaniji so sprejeli zakon o tovarnah, ki je prepovedal delo otrok, mlajših od 10 let, delo starih od 9 do 13 omeji na 48 ur na teden; starih med 14 in 18 let pa na 68 ur tedensko.
  • Nastanek Zveze komunistov

    ZVEZA KOMUNISTOV si je prizadevala za proletarsko revolucijo, s katero bi zrušili kapitalizem. S tem bi se lahko uveljavil komunizem, s katerim bi dosegli brezrazredno družbo.
  • Pomlad narodov

    Pomlad narodov

    Pomlad narodov se je začela v Italiji. Za to leto so značilne vstaje in protesti študentov, meščanov, izobražencev in kmetov, LIBERALIZEM, NACIONALIZEM, nastajali so politični programi - nekateri so želeli lastno državo (Italija, Nemčija), drugi pa avtonomijo znotraj obstoječe države (Slovenija, Hrvaška).
  • Vseslovanski kongres

    V Pragi je leta 1848 potekal vseslovanski kongres, na katerem sta Stanko Vraz in Fran Miklošič predstavila slovenski narodni program ZEDINJENA SLOVENIJA.
  • Nastanek Zedinjene Slovenije

    Nastanek Zedinjene Slovenije

    Slovenci so v programu Zedinjene Slovenije zahtevali:
    -oblikovanje Slovenije (oblikovanje ene dežele namesto več različnih)
    -slovenščino kot uradni jezik
    -dežela naj spada pod Avstrijo, ne Nemčijo
  • Objava Zdravljice

    Objava Zdravljice

    Leta 1848 so Slovenci prvič objavili Zdravljico, ki je bila cenzurirana zaradi njene politične vsebine.
  • Prve moderne volitve na Slovenskem

    Leta 1848 so na Slovenskem potekale volitve v frankfurtski parlament zaradi odstopa Metternicha.
  • Nastanek dveh slovenskih taborov

    STAROSLOVENSKI TABOR - konservativno usmerjen tabor, ki je poudarjal spoštovanje cesarja, doma in tradicije. Vodil ga je Janez Bleiweis. Izdajali so časopisa SLOVENEC in KMETIJSKE IN ROKODELSKE NOVICE. MLADOSLOVENSKI TABOR - liberalno usmerjen tabor, ki je podpiral program Zedinjene Slovenije. Tabor je vodil Fran Levstik. Izdajali so časopisa NAPREJ in SLOVENSKI NAROD.
  • Marčna revolucija

    Marčna revolucija

    V Avstrijskem cesarstvu so sprejeli zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine, Ferdinand I. odstopi in ga zamenja Franc Jožef, ki je leta 1849 razglasil oktroirano ustavo in razpustil parlament. Leta 1849 je revolucije konec.
  • Nastanek Komunističnega manifesta

    Nastanek Komunističnega manifesta

    Napisala sta ga Karl Marx in Friedrich Engels. V manifestu je pojasnjen namen Zveze komunistov.
  • Period: to

    2. industrijska revolucija

    GOSPODARSKE POSLEDICE: Nastajanje novih industrijskih panog, z razvojem komunikacij se je povezal svet (GLOBALIZACIJA), proizvodnja v svetu se je povečala, nastajanje monopolov... DRUŽBENE POSLEDICE: višje plače, nižje cene, nastanek velemest, onesnaževanje voda, rek, zraka in zemlje, migracije, padanje podeželskega prebivalstva...
  • Period: to

    Faza B slovenskega narodnega gibanja

    Faza B se je začela z nastankom političnega programa Zedinjena Slovenija. Leta 1848 so na Slovenskem prvič potekale moderne volitve, sprejeli so zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil fevdalizem, v Pragi so organizirali vseslovanski kongres. V obdobju Bachovega absolutizma se je na Slovenskem povečalo število šol, nastala je družba svetega Mohorja, izdelan je bil prvi zemljevid slovenskega ozemlja, zaradi nastanka čitalnic pa se je širila slovenska narodna zavest.
  • Period: to

    Bachov absolutizem

    V tem obdobju so bile zatrte vse pridobljene pravice v času revolucionarnih gibanj. Cesarstvo je vodil Franc Jožef.
  • Zemljevid Petra Kozlerja

    Zemljevid Petra Kozlerja

    Peter Kozler je leta 1851 izdal ZEMLJEVID SLOVENSKE DEŽELE IN POKRAJIN, avstrijske oblasti so večino izvodov zaradi naslova, uporabe slovenskega jezika in označenih slovenskih meja zaplenile, Kozlerju pa sodile zaradi veleizdaje. Kasneje mu je bilo oproščeno, zemljevid pa je bil ponovno izdan šele v času Bachovega absolutizma.
  • Ustavna doba

    Obdobje, v katerem je bil ukinjen absolutizem, ukinitvi so sledile številne reforme.
  • Period: to

    Faza C slovenskega narodnega gibanja

    Faza C se je začela z nastankom taborov, ki so pripomogli h krepitvi slovenske narodne zavesti. Nastali sta Katoliška narodna stranka in Narodno napredna stranka, kasneje pa še Jugoslovanska socialdemokratska stranka. Leta 1907 je bila uvedena splošna in enaka moška volilna pravica. V tem obdobju so razpravljali o idejo trojne monarhije, zaradi katere bi se Avstro-Ogrska razdelila na ogrski, avstrijski in slovanski del, na koncu pa je zmagal dualizem.
  • Nastanek Kraljevine Italije

    Nastanek Kraljevine Italije

    Italija je bila razdeljena na več držav.
    Leta 1831 je delovala organizacija MLADA ITALIJA, ki si je želela ustanoviti enotno italijansko narodno državo. Italijani so bili v 1. vojni za neodvisnost neuspešni, vendar so uspešno pregnali Avstrijce v 2. vojni za italijansko neodvisnost. Leta 1861 se je v Torinu sestal italijanski parlament, ki je razglasil KRALJEVINO ITALIJO.
  • Nastanek Južnega Sokola

    Nastanek Južnega Sokola

    Leta 1863 so v Ljubljani ustanovili telovadno društvo Južni Sokol.
  • Nastanek Slovenske matice

    Leta 1864 je v Ljubljani nastala knjižna založba Slovenska matica.
  • Nastanek 1. internacionale

    INTERNACIONALA - povezovanje delavskega gibanja na mednarodni ravni.
  • Nastanek Dramatičnega društva

    Leta 1866 je v Ljubljani nastalo Dramatično društvo.
  • Uvedba dvojne monarhije

    Tega leta je bil v Avstrijskem cesarstvu uveden DUALIZEM, cesar je popustil nekaterim zahtevam Madžarom. Nastali sta dve samostojni enoti, avstrijsko cesarstvo je dobilo ime AVSTRO-OGRSKA.
  • Nastanek Nemškega cesarstva

    Nastanek Nemškega cesarstva

    Leta 1848 je bil sklican zbor v Frankfurtu, kjer so se dogovarjali o načrtih združitve - malonemški in velikonemški program, zmagal je malonemški program. Nemški kancler Otto von Bissmarck je leta 1862 pripravil združitev nemških dežel. Leta 1871 razglasijo NEMŠKO CESARTVO pod vodstvom pruskega kralja Viljema I.
  • Pariška komuna

    Pariška komuna

    Delavci so za kratek čas vzpostavili diktaturo, začeli so uvajati reforme - zaplemba tovarn, obrtnih delavnic, ločitev cerkve od države, enakopravnost žensk... Komuno je zatrla vojska.
  • Period: to

    2. internacionala

    Ustanovljena je bila v Parizu. Uvedli so 8 urni delavnik, katerega so uvedli šele po prvi svetovni vojni in razglasili 1. maj za dan dela in mednarodne delavske solidarnosti.
  • Ustanovitev SLS

    SLS ali Slovenska ljudska stranka si je prizadevala izboljšati življenjske razmere za kmete in delavce. Bila je pod vplivom katoliške cerkve.
  • Nastanek NNS

    NNS ali Narodno napredna stranka je podpirala program Zedinjene Slovenije, podpirali so jo predvsem bogati meščani.
  • Nastanek JSDS

    JSDS ali Jugoslovanska socialdemokratska stranka si je prizadevala vzpostavitev socialistične družbe. Zavzemala se je za pravice delavcev.
  • 3. internacionala - komiterna

    Ustanovil jo je Lenin v Moskvi.
    1. internacionala je zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj iz vsega sveta.