-
zruši direktorij, vzpostavljen je konzulat, sprejeta je nova ustava (splošna volilna pravica), 1801 s papežem podpiše konkordat, 1802 postane dosmrtni konzul, 1804 se okrona za cesarja Francozov, istega leta izda civilni zakonik -
Že v 18. stoletju so se delavci v VB združevali v sindikate, prek katerih so si prizadevali za izboljševanje položaja. V 30 in 40 letih so pripadniki demokratično-socialističnega delavskega gibanja sestavili Ljudsko listino in zbirali podpise - ČARTIZEM (zahteva po splošni volilni pravici za vse moške od 21 let). Peticijo je parlament zavrnil.
-
Odziv na pobijanje srbskih knezov, vodja Đorđe Petrović Karađorđe; Srbi zahtevali avtonomijo in 1807 razglasili neodvisnost. Premirje v Bukarešti leta 1812 je zagotovilo srbsko avtonomijo z nadaljnjim plačevanjem davka sultanu. 1813 je Osmanska država z vojaškim posredovanjem odpravila avtonomijo. -
Zmagovalke (Avstrija, Rusija, Prusija in ostale) nad Napoleonom, zagotoviti trajni mir v Evropi, vzpostaviti ravnotežje sil in preprečiti prevelik vzpon katerekoli države v Evropi, obnovitev starega reda iz časa pred francosko revolucijo. Vodil Klemens von Metternich.
SVETA ALIANSA: braniti politični red, vzpostavljen na dunajskem kongresu ter meje in preprečiti širjenje liberalnih in revolucionarnih idej, uvedba cenzure. -
Zvezo je sestavljalo 35 nemških držav in 4 svobodna mesta, imela je svojo ustavo, predsedovala ji je Avstrija (s pomočjo Prusije), najvišji organ: skupščina sestavljena iz predstavnikov držav članic, skrbela je za zunanjo in notranjo varnost ter neodvisnost posameznih držav. -
Zaradi nespoštovanja premirja iz Bukarešte; vodji Milošu Obrenoviću je bila leta 1816 ustno priznana knežja oblast in srbska avtonomija. Popolno avtonomijo je sultan Srbom priznal 1830. -
Nastanek meščanskih gibanj:
- Liberalno-demokratično gibanje (liberalizem): enakost pred zakonom, svoboda posameznika, predstavniki ljudstva v parlamentu
- Nacionalno gibanje: ustanovitev enotnih držav posameznega naroda ali povečanje političnih pravic narodov znotraj "tuje" države;
Konzervativni nazori: ohranjanje starega sistema, kjer imajo glavno vlogo kralji, plemstvo in cerkev, strog zagovornik Klemens von Metternich - METTERNICHOV ABSOLUTIZEM -
Tajna organizacija Karbonarjev je vodila upore na Apeninskem polotoku. Leta 1820 upor v Neaplju - zahtevali ustavo od kralja Dveh Sicilij. 1821 vstaja v Sardinskem kraljestvu - zahteva ustave. --> oba upora je vojaško zatrla Sveta aliansa. -
Po večjih uspehih so leta 1822 razglasili neodvisnost, osnovali demokratično vlado in sprejeli ustavo. Po več krvavih bojih in osmanskemu množičnemu pobijanju Grkov so leta 1829 razglasili dokončno neodvisnost.
-
Dekabristična vstaja. Mladi ruski oficirji so bili nezadovoljni z avtokratsko vladavino ruskega carja. -
Francoski kralj je poostril cenzuro in razpustil parlament. Razglasil je 4 kraljeve odredbe: ukinil svobodo tiska, razpustil poslansko zbornico, zmanjšal število poslancev in volilno pravico vezal višino plačevanja davkov. Izbruhne Julijska vsaja: kralj je pregnan, parlament ukine cenzuro in Katoliško cerkev kot državno cerkev ter razširi volilno pravico. -
Vrhunec več desetletji trajajočega nezadovoljstva meščanstva, delavstva in kmečkega prebivalstva, slabe letine, lakota, kriza manjših obrti. Vstaje in protesti študentov, meščanov, izobražencev, delavstva in kmetov (odprava fevdalizma). Narodi so razglašali različne politične zahteve v obliki POLITIČNIH PROGRAMOV: nekateri so želeli lastno državo, drugi pa samostojnost znotraj obstoječe države. -
Slovenci so l. 1848 prvič objavili politični program Zedinjena Slovenija in Zdravljico. Istega leta so pri nas potekale prve moderne volitve in v Pragi je potekal vseslovanski kongres.
Na Slovenskem sta se izoblikovala dva tabora: STAROSLOVENCI (ohranitev cesarja, spoštovanje doma in tradicije - Janez Bleiweis) in MLADOSLOVENCI (prezirali zmernost, ubogljivost in previdnost - Fran Levstik) -
Začela se je 13. marca na Dunaju. Cesar Ferdinand I. odslovi kneza Metternicha in obljubi ustavo, svobodo tiska in združevanja; revolucionarji niso bili zadovoljni in sklicana je bila ustavodajna skupščina - dokončna odprava fevdalizma (decembra 1848) proti plačilu odškodnine. Leta 1849 Franc Jožef razglasi oktroirano ustavo in razpusti parlament, zatre vsa revolucionarna središča in avgusta 1849 je revolucije konec.
-
Anglija, druga polovica 19. stoletja - Napoleonova celinska zapora povzroči dodatno krizo v tekstilni proizvodnji. Delavci so prepričani, da so za njihovo bedo krivi stroji, zato jih začnejo uničevati. "Kapitan Lud"- vodja tolp - po njem se imenuje gibanje (LUDIZEM).
-
Cesar je l. 1860 odstavil Alexandra Bacha in ukinil absolutizem. Naslednje leto so bile na Slovenskem prve volitve v deželne zbore. Narodni buditelji so ozaveščali s taborili (narodno vzpodbudni govori, petje, plesi, branje). Po trgih in mestih so organizirali čitalnice (kulturni program - gledališke igre, pevski zbori...).
-
RISORGIMENTO - gibanje za oblikovanje enotne italijanske države, vodila ga je organizacija Mlada Italija. Sledile so vojne za neodvisnost. Leta 1860 Guiseppe Garibaldi začne pohod in februarja 1861 v Torinu novi italijanski parlament razglasi Kraljevino Italijo kot ustavno monarhijo. -
Povezovanje delavskega gibanja na mednarodni ravni. Pomembno vlogo igrala v času Pariške komune 1871; "krvavi teden"; v Parizu proti vladi za kratek čas oblast prevzame ljudstvo (delavstvo), ki vzpostavi diktaturo proletariata in začne uvajati reforme - zaplemba tovarn in obrtnih delavnic, ločitev cerkve od države, enakopravnost žensk. Komuno je zatrla vojska. -
Po zatrtju revolucij je bil v avstrijskem cesarstvu uveden Bachov absulutizem. Po ukinitvi Bachovega absulutizma so sledile reforme - obdobje imenujemo ustavna doba. Leta 1867 je bil uveden dualizem. Avstrijsko cesarstvo je dobilo novo ime: Avstro-Ogrska. Monarhiji sta ohranili skupnega vladarja, vojsko in zunanjo politiko. -
Na zboru v Frankfurtu predstavili veliko in malo nemški program.
VELIKO NEMŠKI: predvideval dežele znotraj Nemške zveze skupaj z Avstrijskim cesarstvom pod Habsburžani
MALO NEMŠKI: predvideval dežele Nemške zveze brez Avstrijskega cesarstva pod kraljem Vilijema IV. Leta 1862 je nemški kancler pripravil združitev nemških dežel.
Razglasijo Nemško cesarstvo pod vodstvom pruskega kralja Vilijema I. -
Ustanovljena 14. julija 1889 v Parizu; resolucija o 8 urnem delavniku (ni bila sprejeta do konca 1. sv. vojne), razglasili 1. maj za dan dela in mednarodne delavske solidarnosti.
-
Prve politične stranke so bile:
- SLS (Slovenska ljudska stranka): pod vplivom katoliške cerkve, močna na podeželju
- NNS (Narodno napredna stranka): podpirali bogati meščani
- JSDS (Jugoslovanska socialdemokratska stranka): zavzemala za pravice delavcev
Politiki so razpravljali o ideji trojne monarhije (Avstrijski, Ogrski in Slovanski del). Govora je bilo o odcepitvi slovanskega dela, ampak je bila ideja zelo radikalna in cenzurirana. -
Mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj iz vsega sveta; ustanovil jo je Lenin 1919 v Moskvi.