19. Stoletje

  • Period: to

    Utopični socializem

    Skupna oznaka za idealistični nazor filozofov, družbenih kritikov in reformatorjev. Zavzema se za skupno lastnino, kar bi onemogočilo izkoriščanje med družbenimi sloji.
  • Period: to

    Faza A

    Zoisov krožek je bil skupina kranjskih izobražencev, ki so se po letu 1780 začeli zbirati v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani. Delovali so v duhu razsvetljenstva.
    Ustanovitelj je bil Žiga Zois. Zoisov krožek so tvorili:
    Jurij Vega
    Anton Janša
    Gabriel Gruber
    Jurij Japelj,
    Jernej Kopitar,
    Blaž Kumerdej,
    Valentin Vodnik,
    Anton Tomaž Linhart,
    Marko Pohlin.
  • Period: to

    Dunajski kongres

    Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom. Namen kongresa je bil začrtati nove meje na političnem zemljevidu Evrope po vojaškem porazu Napoleonove Francije in njegovem izgonu na otok Elbo.
  • Period: to

    Začetek narodnih in liberalnih gibanj

    Nacionalna in liberalna gibanja v Evropi pred letom 1848 so gibanja, katerih posledice so bile leta 1848 liberalne, demokratične, nacionalne in socialne revolucije po Evropi.
  • Period: to

    Metternichov absolutizem

    Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. (1797 - 1875), ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu.
  • Period: to

    Nastanek zveze komunistov

    Zveza je nastala leta 1847 z namenom zrušiti kapitalizem in vzpostaviti nov družbeni red (socializem), ki bi prešel v komunizem. S tem bi dosegli brezrazeredno družbo.
  • Period: to

    Leto revolucij

    Leto revolucij oz. pomlad narodov so bile meščanske revolucije, saj je do njih prišlo zaradi zahtev gospodarsko močnega meščanstva po političnih pravicah. Revolucije so se začele v Franciji in se nato razširile drugje.
  • Period: to

    Faza B

    V tej fazi gre za oblikovaje prvega slovenskega narodnega programa. Imenuje se progam Zedinjena Slovenija. Na kongresu sta ga predstavila Stank Vraz in Fran Miklošič. Najbolj sta si želela, da bi bila slovenščina priznana kot uradni in učni jezik
  • Period: to

    Faza C

    V tem času so se na slovesnem izoblikovali tabori in prve slovenske stranke. ki so bile SLS, NNS, in JSDS. V taborih so se zavzemali za slovenski jezik. Slovenska ljudska stranka je bila pod vplivom katoliške cerkve. Narodno napredno stranko je podpiralo premožnejše meščanstvo, Jugoslovansko socialdemokratsko stranka pa se je zavzemala za pravice delavcev.
  • Period: to

    Nastanek kraljevine Italije

    Risorgimento je gibanje, ki se je zavzemalo za oblikovanje enotne Italije.Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
  • Period: to

    1. Internacionala

    Bila je združenja proletariata, ustanovljena leta 1864. Namen je bil združiti delavske razrede vseh držav z namenom spodbujati delo revolucionarnih delavskih strank po svetu.
  • Period: to

    Nastanek Avstro-Ogrske

    Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.
  • Period: to

    Nastanek Nemškega cesarstva

    Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. Drugo nemško cesarstvo je sledilo Nemški zvezi in kratkotrajni Severnonemški zvezi (1866-1870), ustvaril pa ga je Bismarck po francosko-pruski vojni. Združil je petindvajset nemških držav, ki jim je zavladal pruski kralj iz rodbine Hohenzollern. Kralj je z nastankom cesarstva postal cesar Viljem I.
  • Period: to

    2. Internacionala

    Ustanovljena je bila 14. julija leta 1889. Želja ljudi je bila, da bi sprejeli revolucijo o osemurnem delovniku, a so jo sprejeli šele po prvi svetovni vojni. Prvi maj je postal dan dela in mednarodne delavske solidarnosti.