-
Združitev Irskega kraljestva in Kraljestva VB.
-
Kraji ob železnici so doživljajli gospodarski razcvet. -
Začetek Viktorijanske dobe v Angliji (pospešena industrializacija, razvoj prometa, medicine, komunikacij, velik kolonialni imperij...). -
Po demokratični poti so želeli združiti nem. dežele. Prevlada malonemške združitve. Izdelali naj bi ustavo in sprejeli sklep o združitvi. -
Poraz Piemonta, kralj odstopi, nasledi ga Viktor Emanuel drugi.
-
V Kraljestvu dveh Sicilij prebivalci zahtevajo sprejetje ustave -
Začasna vlada uvede: svobodo tiska, zborovanj, ukinitev smrtne kazni, uvedba splošne in enake volilne pravice, krajši delovni čas, državne delavnice... -
Leta 1849 večino na volitvah dobijo monarhisti, nov predsednik je Louis Napoleon, ki se leta 1852 okrona za Napoleona tretjega in sprejme novo ustavo. S tem se koča obdobje republike v Franciji.
-
Ferdinand prvi odstrani Metternicha + obljubi ustavo, svobodo zborovanja, tiska, ustanovljena je bila narodna garda. -
Vodi ga Palacky. Zahtevali so izzvzem slo. ozemlja iz Nem. zveze. Kongres zatre dunajska vlada. -
Sklicana ustavodajna skupščina, ki sprejme zakon o odpravi fevdalizma. -
Razglaski oktroirano ustavo, razpusti parlament, prepoved političnih društev, časopisov, strl revolucionarna gibanja, ukine nacionalna gibanja in demokratične dosežke. -
Ustanovil jo je Friderik Vilijem četrti. Vključevala severnonemške dežele in Prusijo. -
Z njim Avstrija obnovi prvotno stanje. Prusija je prisiljena obnoviti Nem. zvezo.
-
Odprava naprednih reform marčne revolucije (cenzura, ni več svobode tiska...).
-
Modernizacija, želel se je znebiti Avstrije na Apeninskem polotoku, sodelovanje z Napoleonom tretjim v drugi vojni za neodvisnost... -
Rusija vs. Osmansko cesarstvo, Francija, AC, VB, Piemont.
Poraz Rusov. Izguba vpliva na Balkanu in Podonavju, Črno morje postane nevtralno območje, avtonomija Vlaške in Moldavije znotraj Osmanske države. -
Cerkev v Habsburški monarhiji prevzame nadzor nad šolstvom in zakonskim pravom.
-
Ustanovijo ga nasprotniki unije z VB, spremembe želijo doseč s silo.
-
Piemont in Francija skleneta zavezništvo in premagata Avstrijo v bitkah pri Magenti in Solferinu. -
Italija dobi Lombardijo, Toskano, Parmo, Emilio-Romano in Modeno. Avstricij se umaknejo iz Lombardije. Napoleon tretji za vzameno za pomoč Piemontu dobi Nico in Savojo -
Kraljestvo dveh Sicilij izroči piemontskemu kralju Viktorju Emanuelu drugemu. -
Izdal ga je Aleksander drugi. Kmetje postanejo osebno svobodni in dobijo minimalne pravice.
-
Konec neoabsolutizma v HBM. Ustavna monarhija, uveljavitev federalizma.
Razlog: gospodarska kriza, izguba Lombardije v vojni s Francijo in Piemontom. -
Centralizacija, obnovitev parlamentarnega življenja, volilno pravico omejujeta stopnja izobrazbe in imetje.
-
Ustavna monarhija (Viktor Emanuel drugi), Cavour je bil ministrski predsednik, velike razlike med S in J države. -
Imenoval ga je pruski kralj Vilijem 1. -
Francozi in Avstrijci preprečili napad, ker je bil v Rimu papež.
Geslo: Rim ali smrt -
povod: Danska si želi priključiti vojvodino Schlswig.
posledice:zmagata Avstrija in Prusija, ki si priključita Schleswig in Holstein. -
ITA in Prusija vs Avstrija.
Italija: Custozza, Vis
Avstrija zmaga.
Prusija: Bitka pri Kraljevem Gradcu
Prusija zmaga.
Italija dobi Benečijo. -
Razpad Nem. zveze, Avstrija izključena iz vprašanja oblikovanja nemških dežel. Nastanek Severnonemške zveze
-
1.Zakon o društvih
2.Zakon o splošnih pravicah državljana
3.Država prevzame nadzor nad šolstvom
4.Enakost narodov in njihovih jezikov -
Nastanek Avstroogrske-zveza dveh suverenih držav v isti monarhiji. -
Leta 1870
-
Razlog: Francozi so nasprotovali novonastali Nem. zvezi.
1870-bitka pri Sedanu
Francozi se predajo pri Metzu -
Francija Nemčiji odstopi Alzacijo in Loreno, odstop Napoleona 3. Oblikovanje republike v Franciji, ustanovitev Nem. cesarstva.
-
Razglašeno v Verseilessu.
Ustavna monarhija (kralj-Viljijem 1.).
Ministrski predsednik-Bismarck.
Zvezna federativna država.
Postane najmočnejša država v Evropi in izrine Francijo -
Vstajniki z narodno gardo na čelu razglasijo samoupravo.
-
Vojska (francoske in nemške čete) premagajo vstajnike in prevzamejo oblast v Parizu. V sedmih dneh so pobili 25 000 vstajnikov. -
Zaradi Osmanske represije proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Zmaga Rusov. 1878-premerje v San Stefanu. -
Kmetje prenehali s plačevanjem najemnin za svoje kmetije.
-
Vatikan se prvič odzove na dr. položaj delavstva in industrializacijo.
Želeli so uvedbo socialne politike, bili so proti socializmu. -
S tem se zavaruje pred morebitno vojno z Nemčijo. Začetek Antante!
-
Boj za Mandžurijo. Zmaga Japoncev, bitka pri Cušimi. Premirje v Portsmouthu. Rusko preb. je nezadovoljno, posledica je revolucija 1905.
-
Začela se je kot splošna stavka delavcev v Petrogradu. Zahteve po uveljavitvi člo. pravic in parlamentarizma. Zgodi se ruska krvava nedelja. Z Oktobrskim manifestom car zagotovi uvedbo člov. pravic in parlamentarne demokracije.Sklic duma (ruski parlament).
1906-večino stvari Okt. manifesta pozabljenih -
Kljub temu je del Irske (S Irska) ostal pod Angleži...
