-
Prazgodovina je obdobje človeške zgodovine, ki sega nazaj več kot 2,5 milijona let in se konča s pojavom pisave okoli 3500 pr. n. št. V tem dolgem obdobju so se odvijali pomembni dogodki, ki so oblikovali človeško pot in razvoj.
-
Stari vek je obdobje zgodovine, ki sega od pojava pisave okoli 3500 pr. n. št. do padca Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 n. št. To obdobje je zaznamovalo pomembne politične, družbene, kulturne in gospodarske spremembe.
-
Nastanek prvih civilizacij je povezan z več dejavniki in razvojnimi procesi, ki so se odvijali v različnih delih sveta. Nekatere najpomembnejše civilizacije prvega tisočletja pr. n. št. so bile Mezopotamija, Egipt, Induska dolina in Kitajska.
-
Minojska civilizacija je cvetela na otoku Kreta med 27. in 15. stoletjem pr. n. št. Imela je napredno gospodarstvo, razvito trgovino, močno mornarico in edinstveno umetnost. Knosos, glavno mesto minojske civilizacije, je bilo bogato s palačami, templji in freskami. Minojci so bili mojstri v izdelavi keramike in poznavali so tudi pisavo, imenovano linearna A, vendar še ni bila razvozljana.
-
Grška temna doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki je sledilo propadu mikenske civilizacije in se razteza med približno 1100 in 800 pr. n. št. Ime "temna doba" je posledica pomanjkanja pisnih virov iz tega obdobja, kar nam otežuje podrobno razumevanje dogajanja.
-
Ustanovitev Rima je povezana z legendarno zgodbo o Romulu in Remu. Po rimski mitologiji sta bila Romul in Remus dvojčka, ki sta bila vržena v reko Tibero in rešena ter vzgojena s strani volkulje. Ko sta zrasla, sta se odločila ustanoviti lastno mesto. Vendar se je med njima pojavil spor o lokaciji mesta, ki se je končal s smrtjo Rema. Romul je nato postal prvi kralj Rima in mesto je dobilo ime po njem.
-
Rimska republika je politični sistem, ki je vladal v Rimu med leti 509 pr. n. št. in 27 pr. n. št. Po strmoglavljenju etruščanske monarhije so Rimljani ustanovili republiko, kjer so oblast delili med več institucij in funkcij.
-
Klasična Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije med 5. in 4. stoletjem pr. n. št. To je bilo obdobje izjemnega intelektualnega, umetniškega in političnega razvoja, ki je pustilo trajen vpliv na zahodno civilizacijo.
-
Grško-perzijske vojne so bile niz vojaških spopadov med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št. Te vojne so imele pomembne posledice za obe strani in so močno vplivale na razvoj grške in perzijske zgodovine ter evropske civilizacije kot celote.
-
Srednji vek je obdobje v zgodovini Evrope, ki se razteza od 5. do 15. stoletja. To obdobje je zaznamovalo številne politične, družbene, gospodarske, kulturne in verske spremembe.
-
Aleksander Veliki je bil makedonski vojskovodja in vladar, ki je živel med letoma 356 in 323 pr. n. št. Bil je sin kralja Filipa II. Makedonskega in prevzel je vladavino po očetovi smrti leta 336 pr. n. št.
-
Helenistična Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije in bližnjega vzhoda, ki je sledilo osvajanju Aleksandra Velikega. Obdobje helenizma je trajalo od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. do prevzema rimske oblasti v večini grških mest leta 146 pr. n. št.
-
Punske vojne so bile niz vojaških konfliktov med Rimsko republiko in Kartaginskim imperijem v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Imenovane so po Kartagini, starodavnem feničanskem mestu na severu Afrike (današnja Tunizija).
-
Izraz "Rimska Grčija" se nanaša na obdobje v zgodovini, ko je Grčija postala del Rimskega cesarstva. Po osvojitvi Grčije v 2. stoletju pr. n. št., je Rim prevzel politično in vojaško oblast nad grškimi mestnimi državami ter grškimi otoki.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, vojskovodja in državnik, ki je živel med letoma 100 in 44 pr. n. št. Velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših voditeljev v zgodovini Rimske republike.
-
Gaj Oktavijan Avgust, znan tudi kot Oktavijan, je bil rimski politik in vojskovodja, ki je živel med letoma 63 pr. n. št. in 14 n. št. Bil je posvojeni sin Gaja Julija Cezarja in je postal prvi rimski cesar, ki je vladal kot cesar Avgust.
-
Rimsko cesarstvo je politična in vojaška tvorba, ki je vladala nad velikim delom Evrope, severne Afrike in bližnjega vzhoda med 27 pr. n. št. in 476 n. št. Cesarsko obdobje je sledilo republiškemu obdobju Rimske republike.
-
Začetek krščanstva sega v 1. stoletje n. št. in je povezan z učenjem in življenjem Jezusa Kristusa. Jezus je bil judovski prerok in učitelj, ki je oznanjal sporočilo Božje ljubezni, usmiljenja in odrešenja. Med svojim življenjem je izvajal čudeže in poučeval o Božjem kraljestvu ter pozival ljudi k spreobrnjenju in verovanju vanj.
-
Rimski imperij se je v 4. stoletju n. št. začel razkrajati in je bil leta 395 n. št. uradno razdeljen na Vzhodni in Zahodni rimski imperij.
-
Bizantinsko cesarstvo je bilo naslednik Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je obstajalo po razdelitvi rimskega imperija leta 395 n. št. Ime "Bizantinsko cesarstvo" je moderna konvencija, saj so se cesarji tega obdobja še vedno imenovali rimski cesarji.
-
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu pod vladavino cesarja Konstantina Velikega v 4. stoletju n. št. Konstantin je bil prvi rimski cesar, ki je sprejel krščanstvo kot svojo vero in izdal edikte, ki so krščanstvu priznavali pravice in svobodo.
-
Zahodno rimsko cesarstvo je doživelo svoj propad in končno razpad v 5. stoletju n. št. Obstaja več dejavnikov, ki so prispevali k temu dogodku.
-
Cesar Justinijan I., znan tudi kot Justinijan Veliki, je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565 n. št. Justinijan je bil znan po svojih prizadevanjih za obnovitev rimskega cesarstva ter za širjenje in utrditev bizantinske oblasti.
-
Začetek islama sega v 7. stoletje n. št. in je povezan z življenjem in učenjem preroka Mohameda. Mohamed je bil ustanovitelj in glavni prerok islamske vere. Po tradiciji naj bi prejel Božja sporočila preko nadangela Gabrijela, ki so kasneje zapisana v sveti knjigi islama, Koranu.
-
Karantani so bili slovansko plemensko združenje, ki je v srednjem veku obvladovalo ozemlje današnje Koroške in dela sosednjih regij v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Karantani so bili del večjega koroškega etničnega območja, ki je obsegalo tudi Bavarsko, Salzburg in Štajersko.
-
Rekonkvista je bila dolgotrajna obdobje vojaških kampanj v srednjeveški Iberijski polotok, ki so trajale od 8. do 15. stoletja. Cilj Rekonkviste je bilo ponovno osvajanje ozemelj na Iberskem polotoku, ki so bila pod muslimansko oblastjo.
-
Nastanek grških polisov, ki so bili samostojne mestne države, sega v 8. stoletje pr. n. št. Polisi so se oblikovali kot politične, socialne in gospodarske enote, kjer so prebivalci živeli in se organizirali v skupnosti.
-
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bilo zgodovinski dogodek, ki se je zgodil leta 800. Karlovo kronanje je bilo simbolno dejanje, ki je predstavljalo obnovitev Zahodnega rimskega cesarstva.
-
Velika shizma, znana tudi kot Vzhodno-zahodna shizma, se je zgodila leta 1054 in je predstavljala razkol med Vzhodno pravoslavno cerkvijo in Zahodno rimsko katoliško cerkvijo. Ta dogodek je imel pomembne verske, politične in kulturne posledice za krščanski svet.
-
Križarske vojne so bile serija vojaških odprav, ki so potekale med 11. in 13. stoletjem. Njihov osnovni namen je bil osvoboditi Sveto deželo, zlasti Jeruzalem, iz muslimanskega nadzora.
-
Humanizem in renesansa sta bila pomembna kulturna in intelektualna gibanja, ki sta zaznamovali prehod iz srednjega veka v sodobno dobo v 14. in 16. stoletju.
-
Celjski grofje, imenovani tudi grofje Celjski ali grofje Celjskih, so bili plemiška rodbina, ki je vladala v Sloveniji med 14. in 15. stoletjem. Njihov vzpon in moč so dosegli v času, ko so se vladarji Luksemburške dinastije borili za nadzor nad osrednjim delom Kraljevine Ogrske, kamor je spadala tudi Slovenija.
-
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila ena najsmrtonosnejših pandemij v zgodovini. Pojavila se je v srednjem veku v 14. stoletju in povzročila izredno visoko smrtnost po vsem svetu. Kuga je povzročala številne simptome, vključno z visoko vročino, otečenimi bezgavkami in pojavom črnih madežev na koži.
-
Turški vpadi se nanašajo na invazije, ki so jih izvajali različni turški plemenski in državni subjekti na različnih območjih v različnih obdobjih zgodovine. Ti vpadi so imeli pomembne posledice za različne regije, predvsem za Balkan, Vzhodno Evropo in Bližnji vzhod.
-
Izum tiskarskega stroja je povezan z izumom tiska z gibljivimi kovinskimi črkami, ki ga je razvil nemški izumitelj Johannes Gutenberg v 15. stoletju. Njegov izum je preoblikoval način, kako so bile knjige in druge tiskane publikacije proizvedene.
-
Turško zavzetje Konstantinopla je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil leta 1453. Turški sultan Mehmed II., znan tudi kot Mehmed Osvajalec, je vodil osmansko vojsko v obleganju Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
-
Kmečki upori so bili množična ljudska gibanja, ki so se pojavila v različnih obdobjih in regijah zgodovine. Ti upori so bili posledica socialnih, ekonomskih in političnih nepravičnosti, s katerimi so se soočali kmetje in delavske skupnosti.
-
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je italijanski raziskovalec Kristof Kolumb, ki je potoval pod španskim vodstvom, prispel na otok San Salvador v Karibskem morju. To je bil prvi dokumentiran stik med Evropejci in prebivalci ameriškega kontinenta po več tisočletjih.
-
Novi vek je obdobje zgodovine, ki se začne v 16. stoletju in se razteza vse do konca 18. stoletja. To obdobje je zaznamovano z mnogimi pomembnimi družbenimi, kulturnimi, političnimi in gospodarskimi spremembami.
-
Reformacija je bilo pomembno gibanje v 16. stoletju, ki je vplivalo na versko, kulturno in politično področje v Evropi. Glavni cilj reformacije je bil reformirati rimsko katoliško cerkev, ki je takrat imela pomembno vlogo v družbi.
-
Prva slovenska tiskana knjiga je Abecednik, ki je bil izdan leta 1550. Avtor te knjige je Primož Trubar, protestantski duhovnik in reformator, ki je igral pomembno vlogo pri razvoju slovenskega jezika in kulture.
-
Augsburški verski mir je bil dogovor, dosežen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi knezi nemškega cesarstva v mestu Augsburg v Nemčiji. Ta dogovor je imel pomembno vlogo pri končanju verskih sporov in vzpostavitvi verskega miru v Svetem rimskem cesarstvu.
-
Prva slovenska slovnica, imenovana "Abecedarium" ali "Katekizem slovenskih" (1550), je bila napisana in natisnjena s strani Primoža Trubarja, ki velja za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Slovnica je služila kot učbenik za učenje branja in pisanja v slovenskem jeziku ter je imela pomembno vlogo pri standardizaciji slovenskega jezika.
-
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj, ki je vladal med letoma 1643 in 1715. Njegovo vladavino označuje koncept absolutizma, političnega sistema, v katerem monarh absolutno obvladuje oblast in ima neposredno vladanje brez omejitev s strani drugih vej oblasti.
-
Razsvetljenstvo je bilo intelektualno in kulturno gibanje, ki se je razvilo v 17. in 18. stoletju v Evropi. To gibanje je poudarjalo moč razuma, znanosti in kritičnega mišljenja ter nasprotovalo verskemu in političnemu dogmatizmu ter absolutistični oblasti.
-
Marija Terezija (1717-1780) je bila nadvojvodinja Avstrijskega cesarstva in cesarica Svetega rimskega cesarstva. Vladala je med letoma 1740 in 1780. Bila je ena najpomembnejših vladarjev Habsburške monarhije in je pustila pomemben pečat na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.
-
Prva industrijska revolucija je bila obdobje hitrega gospodarskega in tehnološkega napredka, ki se je začelo v Združenem kraljestvu v 18. stoletju in se nato širilo po vsem svetu. To obdobje je bilo zaznamovano z uvajanjem novih strojev, tehnologij in industrijskih procesov, ki so prinesli temeljne spremembe v načinu proizvodnje.
-
Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil francoski vojskovodja in politik, ki je imel pomemben vpliv na zgodovino Evrope v začetku 19. stoletja. Vzpon Napoleona se je začel med Francosko revolucijo, ko je s svojimi vojaškimi dosežki in sposobnostjo vodstva pridobil vse večjo moč.
-
Nastanek ZDA sega v 18. stoletje, ko so se trinajst britanskih kolonij na Severni Ameriki uprli proti britanski kolonialni oblasti. Vzrok za upor je bila nezadovoljstvo zaradi britanskega obdavčevanja in omejevanja kolonialnih svoboščin.
-
Francoska revolucija je bilo obdobje političnih in družbenih prevratov, ki se je začelo leta 1789 v Franciji. Revolucija je prinesla radikalne spremembe v francoski družbi, politiki in gospodarstvu ter imela pomemben vpliv na svetovno zgodovino.
-
Ilirske province so bile območje na Balkanskem polotoku, ki je bilo med letoma 1809 in 1813 del Francoskega cesarstva, pod vodstvom Napoleona Bonaparta. Te province so vključevale ozemlja, ki so danes del Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije.
-
Franz Joseph I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar in kralj Ogrske, ki je vladal vse od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Njegova vladavina je trajala izjemno dolgo obdobje in je bila zaznamovana z mnogimi zgodovinskimi dogodki in spremembami v Srednji Evropi.
-
Pomlad narodov je bilo obdobje političnih in nacionalnih gibanj, ki se je začelo v Evropi leta 1848. V tem času so se pojavile številne revolucije, vstaje in prizadevanja za politično in nacionalno osvoboditev ter demokratične reforme.
-
Bachov absolutizem se nanaša na vladavino avstrijskega kanclerja Klemensa Wenzela von Metternicha, ki je imel ključno vlogo v političnem sistemu Habsburške monarhije med letoma 1815 in 1848. To obdobje je bilo zaznamovano s politiko konservativizma, centralizma in ohranjanja absolutne oblasti.
-
Druga industrijska revolucija je bilo obdobje gospodarskega in tehnološkega napredka, ki se je zgodilo v drugi polovici 19. stoletja. To obdobje je bilo zaznamovano s številnimi inovacijami in napredkom v industrijski proizvodnji, komunikacijah, transportu in energiji.
-
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861 in je predstavljala politično združitev večine italijanskih držav v enotno kraljevino. Vodilno vlogo pri združevanju Italije je imel Giuseppe Garibaldi, ki je s svojo vojaško kampanjo, imenovano "Ekspedicija tisoč", prispeval k padcu avstrijskega vpliva in združitvi večine italijanskih ozemelj pod eno vladavino.
-
Ameriška državljanska vojna je bila oborožen spopad med Severnimi državami (Združene države Amerike) in Južnimi državami (Konfederacija) v obdobju med letoma 1861 in 1865. Ta vojna je nastala zaradi številnih političnih, ekonomskih in družbenih napetosti, zlasti glede vprašanja suženjstva.
-
Avstro-Ogrska, uradno znana kot Avstrijsko cesarstvo in Kraljevina Ogrska, je bila politična entiteta, ki je nastala leta 1867. Njen nastanek je bil posledica Avstrijsko-ogrskih izglede, ki so bile sklenjene po avstrijski porazi v vojni z Italijo leta 1866.
-
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno 18. januarja 1871. Njegov nastanek je bil posledica zmage Prusije nad Francijo v francosko-pruski vojni (1870-1871) in je označil končno združitev številnih nemških držav v eno enotno politično entiteto.
-
Rudolf Maister, znan tudi kot general Maister, je bil pomemben slovenski vojaški, politični in kulturni voditelj v prvi polovici 20. stoletja. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku, ki je tedaj bil del Avstro-Ogrske monarhije (danes Slovenija).
-
Povod v prvo svetovno vojno.
-
Povod v prvo svetovno vojno.
-
Prva svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt, ki je trajal med letoma 1914 in 1918. Vojna je vključevala večino velikih svetovnih sil tistega časa in se je razširila po številnih celinah, predvsem v Evropi, Bližnjem vzhodu, Afriki, Aziji in na morjih.
-
Soška fronta je bila ena izmed najpomembnejših bojišč med prvo svetovno vojno, ki se je raztezala na ozemlju današnje Slovenije in Italije. Fronta je dobila ime po reki Soči, ki je bila pomemben geografski element na tem območju.
-
Ruska revolucija je bila kompleksen zgodovinski dogodek, ki se je odvijal v Rusiji med letoma 1917 in 1923. Sestavljena je iz dveh ključnih revolucionarnih dogodkov: februarske revolucije in oktobrske revolucije.
-
Moderna doba se nanaša na obdobje zgodovine, ki se običajno nanaša na obdobje od 20. stoletja do danes. Ta časovni okvir je zaznamovan s številnimi družbenimi, političnimi, gospodarskimi in kulturnimi spremembami, ki so močno vplivale na svet, kot ga poznamo danes.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena
po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske monarhije. Ta država je bila prvotno imenovana Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter je vključevala večino ozemlja, naseljenega s Slovenci, Hrvati in Srbi. -
Kraljevina SHS (Serbo-Hrvaška-Slovenija) je bila država, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Ustanovljena je bila leta 1918 in se je pozneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo
-
Izraz "zlata dvajseta leta" se nanaša na obdobje po koncu prve svetovne vojne in med letoma 1920 in 1929. To obdobje je bilo zaznamovano s hitro gospodarsko rastjo, visoko stopnjo industrijske proizvodnje, politično stabilnostjo in kulturnim razcvetom v nekaterih delih sveta, predvsem v Združenih državah Amerike in Evropi.
-
Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna diplomatska konferenca, ki je potekala v Parizu med letoma 1919 in 1920 po koncu prve svetovne vojne. Cilj konference je bil določiti pogoje in ustvariti mirovne pogodbe z zmagovalnimi in poraženimi državami ter urediti svetovni red po vojni.
-
Trianonska pogodba, podpisana 4. junija 1920 v Versaillesu, je bila mirovna pogodba med zmagovalnimi zavezniki prve svetovne vojne in Madžarsko. Pogodba je določila nove meje in politično ureditev Evrope po razpadu Avstro-Ogrske monarhije.
-
Koroški plebiscit se nanaša na referendum, ki je potekal leta 1920 na avstrijskem Koroškem ozemlju. Po koncu prve svetovne vojne je bila Avstro-Ogrska monarhija razdeljena, in med drugimi spremembami je bil tudi določen status Koroške regije, ki je imela mešano prebivalstvo, s prevladujočimi nemško in slovensko govorečimi prebivalci.
-
Stalinizem se nanaša na politični sistem in ideologijo, ki je prevladovala v Sovjetski zvezi med vladavino Josifa Stalina, ki je bil generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze od leta 1922 do svoje smrti leta 1953. Stalinizem je zaznamoval obdobje političnega in gospodarskega represivnega nadzora ter močne centralizacije oblasti.
-
Fašizem v Italiji se nanaša na politično ideologijo in gibanje, ki je nastalo pod vodstvom Benita Mussolinija in je prevladovalo v Italiji med letoma 1922 in 1943. Mussolini je ustanovil Nacionalno fašistično stranko leta 1921 in leta 1922 izvedel "Mars na Rim", pri čemer je prevzel oblast kot vodja vlade. Sledila je obdobje fašistične diktature, v kateri je Mussolini uvedel avtoritarno vladavino, zatrl politične nasprotnike in omejil civilne svoboščine.
-
Velika gospodarska kriza, imenovana tudi Velika depresija, je bila huda svetovna gospodarska kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike leta 1929 in se nato hitro razširila po vsem svetu. Kriza je trajala vse do sredine 1930-ih in je imela globok vpliv na gospodarstva, družbo in politično stanje.
-
Nacizem v Nemčiji se nanaša na politično ideologijo in gibanje, ki je prevladovalo med vladavino nacistične stranke (Nemška delavska stranka - NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja med letoma 1933 in 1945. Nacistična ideologija je temeljila na rasni nadrejenosti, nacionalizmu, totalitarizmu in antisemitizmu.
-
Španska državljanska vojna je bila oboroženi konflikt, ki je potekal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Vojna je izbruhnila kot rezultat političnih in družbenih napetosti v državi, pri čemer so se spopadli republikanski (lojalisti) in nacionalistični (frankisti) tabor.
-
Druga svetovna vojna je globalni vojaški konflikt, ki je trajal od leta 1939 do leta 1945. Vključevala je številne države z vseh kontinentov in je bila najbolj obsežen in uničujoč vojaški spopad v zgodovini človeštva. Vojna se je začela z nemško invazijo na Poljsko 1. septembra 1939 in je vključevala več glavnih vojaških zavezništev, med katerimi so bile sile osi (Nemčija, Italija, Japonska) in zavezniki (predvsem Združeno kraljestvo, Sovjetska zveza, Združene države Amerike in Kitajska).
-
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil med drugo svetovno vojno. 6. aprila 1941 je nemška vojska, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, skupaj z italijanskimi in drugimi silami osi, izvedla invazijo na Kraljevino Jugoslavijo. Napad je bil del Hitlerjeve strategije za osvojitev Balkanskega polotoka in vzpostavitev nemškega vpliva v regiji.
-
Jugoslavija je bila zvezna država, ustanovljena leta 1918 po koncu prve svetovne vojne. Ime Jugoslavija pomeni "dežela Južnih Slovanov" in je vključevala različna etnična skupina v regiji, kot so Srbi, Hrvati, Slovenci, Bošnjaki, Makedonci, Črnogorci in drugi.
-
Organizacija združenih narodov (OZN) je nastala po koncu druge svetovne vojne, natančneje 24. oktobra 1945. Njen nastanek je bil posledica prizadevanj mednarodne skupnosti za vzpostavitev institucije, ki bi spodbujala mednarodni mir, sodelovanje med državami in reševanje mednarodnih sporov. OZN je bila ustanovljena na podlagi Povelje Združenih narodov, ki je bila sprejeta na konferenci v San Franciscu leta 1945.
-
Hladna vojna je bila obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo ter njunima zaveznicama po drugi svetovni vojni. Trajala je približno od leta 1947 do 1991.
-
Korejska vojna je bila oboroženi konflikt, ki je trajal od leta 1950 do 1953 na Korejskem polotoku. Konflikt je nastal po severnokorejskem napadu na Južno Korejo, s čimer se je začela vojna med komunistično Severno Korejo, podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter protikomunistično Južno Korejo, podprto z Združenimi državami Amerike in Združenim kraljestvom.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila ustanovljena leta 1951 s podpisom Pariške pogodbe. Cilj ustanovitve ESPJ je bil vzpostaviti enotni trg za premog in jeklo med šestimi ustanovnimi članicami: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Zvezno republiko Nemčijo.
-
Londonski memorandum se nanaša na diplomatski sporazum, ki je bil podpisan 30. maja 1992 v Londonu. Ta memorandum je bil pomemben korak pri reševanju jugoslovanske krize, ki je sledila razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije.
-
Gibanje neuvrščenih je bilo politično gibanje, ustanovljeno leta 1961 na pobudo voditeljev nekaterih držav v razvoju. To gibanje je vključevalo večino držav, ki niso bile del političnega bloka med hladno vojno, tj. neuvrščene države.
-
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe. EGS je bila ena od treh evropskih skupnosti, skupaj z Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (EURATOM) in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (ESPJ). Glavni cilj EGS je bil vzpostaviti skupni trg med ustanovnimi članicami.
-
Kubanska kriza je bila ena najbolj nevarnih vojaških konfrontacij med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo v času hladne vojne. Kriza se je razvila leta 1962, ko je Sovjetska zveza namestila jedrske rakete na Kubi.
-
Vietnamska vojna je bila oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamu. Ta vojna je nastala kot del hladne vojne med komunističnim blokom, vodilnim s Severnim Vietnamom, in protikomunističnimi silami, vodilnimi s Južnim Vietnamom, pod vplivom Združenih držav Amerike.
-
ARMSTRONG pristal na luni
-
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki (del Sovjetske zveze, današnja Ukrajina). Nesreča je bila posledica eksplozije jedrskega reaktorja številka 4, ki je povzročila sproščanje velike količine radioaktivnih snovi v okolje.
-
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta. Gre za pomemben dokument, ki je bil prvi korak Slovenije na poti k osamosvojitvi od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije.
-
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji po osamosvojitvi so bile izvedene 8. aprila 1990. Na teh volitvah so se prvič po dolgih desetletjih lahko kandidirale politične stranke, ki niso bile del komunističnega sistema.
-
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990. Gre za referendum, na katerem so volivci odločali o tem, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država.
-
Denacionalizacija in privatizacija sta dva procesa, ki sta potekala v Sloveniji po osamosvojitvi in sprejemu tržnega gospodarstva.
-
Razglasitev samostojnosti je ključni dogodek v zgodovini Slovenije, ki je potekal 25. junija 1991. Takratna Skupščina Republike Slovenije je sprejela Deklaracijo o neodvisnosti, s katero je Slovenija formalno razglasila svojo samostojnost in neodvisnost od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije.
-
Vojna za Slovenijo je bil oboroženi konflikt, ki je potekal med 27. junijem in 7. julijem 1991 med Slovensko teritorialno obrambo (TO) in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), pri čemer je bil glavni cilj Slovenije doseči polno neodvisnost in osamosvojitev od Socialistične federativne republike Jugoslavije.
-
Sprejetje slovenske ustave se nanaša na proces, s katerim je bila v Sloveniji sprejeta trenutno veljavna ustava. Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 in je temeljni pravni akt Republike Slovenije.
-
Evropska unija (EU) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ki sodelujejo na različnih področjih, kot so trgovina, varnost, migracije in varstvo okolja. EU je bil ustanovljen z namenom spodbujanja miru, stabilnosti in gospodarskega napredka v Evropi.
-
Slovenija je postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO) 29. marca 2004. Vključitev v NATO je bila pomembna odločitev za Slovenijo, saj je prinesla politično in vojaško pripadnost v enem najpomembnejših vojaških zavezništev na svetu.
-
Slovenija se je pridružila Evropski uniji (EU) 1. maja 2004. Pridružitev EU je bila pomembna točka v zgodovini Slovenije, saj je državi omogočila polno članstvo v skupnosti evropskih držav in sodelovanje v skupnih politikah ter trgovinskem in gospodarskem sodelovanju z drugimi članicami.
-
Slovenija je postala del euroobmočja, območja, kjer se uporablja evro kot skupna valuta, 1. januarja 2007. Vstop v euroobmočje je bil pomemben korak za Slovenijo, saj je omogočil lažje in boljše gospodarsko sodelovanje z drugimi državami, ki uporabljajo evro, ter olajšal poslovanje in trgovanje znotraj območja.
-
Gospodarska kriza v Sloveniji je imela več faz in se je začela v letu 2008 kot del globalne finančne krize. Glavni dejavniki krize v Sloveniji so bili povezani z zlomom nepremičninskega trga, visokim zadolževanjem podjetij in bančnim sektorjem ter splošnim upadom gospodarske aktivnosti.
-
Epidemija COVID-19 je svetovna zdravstvena kriza, ki se je začela decembra 2019 v kitajskem mestu Wuhan. COVID-19 je bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus, imenovan SARS-CoV-2. Hitro se je razširil po svetu in 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo.