-
Prazgodovina je obdobje pred pojavom pisave. Vključuje paleolitik, mezolitik in neolitik. V paleolitiku so ljudje živeli kot lovci-nabiralci in izdelovali orodja iz kamna, kosti in lesa. V mezolitiku so se pojavili prvi znaki naseljevanja in kmetijstva. V neolitiku so se ljudje začeli ukvarjati s kmetijstvom in razvili so se prvi kraji, mesta, obrti in trgovina.
-
Nastanek prvih civilizacij je bil posledica razvoja kmetijstva v Mezopotamiji, Egiptu, Indiji in Kitajski, okoli 4000 pr. n. št. Kmetijstvo je omogočilo večjo prehransko varnost in s tem povezano povečanje prebivalstva. To je vodilo v razvoj specializacije, obrti in trgovine, kar je prispevalo k razvoju urbanizacije. Z ustanovitvijo mest so se oblikovale tudi politične in verske hierarhije, ki so predstavljale temelj prvih civilizacij. -
Stari vek je obdobje v zgodovini, ki se začne z izumom pisave okoli 3500 pr. n. št. in konča s padcem rimskega cesarstva leta 476 n. št. V tem obdobju so se razvile številne civilizacije, vključno z egipčansko, grško in rimsko. Na politični ravni so se oblikovali različni sistemi vladanja, vključno z monarhijo, oligarhijo in demokracijo. V starih civilizacijah so se razvile tudi umetnost, arhitektura, filozofija in religija, ki so še danes pomembne za razumevanje zgodovine tega obdobja.
-
Predhomerska doba je obdobje v grški zgodovini, ki se je začelo okoli leta 3000 pr. n. št. in končalo s prihodom Homerja v 8. stoletju pr. n. št. To obdobje je zaznamovano z razvojem minojske in mikenske civilizacije, ki sta se razvili na Kreti in Peloponezu. Minojska civilizacija je bila znana po svoji umetnosti in trgovini, medtem ko je bila mikenska civilizacija bolj vojaško usmerjena.
-
Grški polisi so nastali v 8. in 7. stoletju pr. n. št. kot samostojne mestne države, ki so imele svojo obliko vlade, zakone in običaje. Ta obdobja so bila zaznamovana z razvojem trgovine in obrti, ter z nastajanjem novega sloja bogatih trgovcev in obrtnikov. Poleg tega so se pojavili tudi nove filozofije, kot sta Pitagorejci in filozofija Heraklita, ter se začela graditi veličastna zgradba, kot je Partenon. -
Arhaična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki se je začelo v 8. stoletju pr. n. št. in trajalo do konca 6. stoletja pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z rastjo mestne države (polisa), kjer so vladali tirani ali aristokratske oligarhije. V tem obdobju so se razvili znani grški misleci, kot so Homer, Hesiod, Heraklit in Pitagora, ter se začela gradnja številnih templjev in drugih javnih zgradb.
-
Rim je bil ustanovljen 753 pr. n. št., po zgodbi o Romulu in Remu, ki sta bila brata, ki ju je vzgojila volkulja. Po Romulovi smrti je postal Rim kraljevina in imel je več kraljev, ki so vladali vse do leta 509 pr. n. št., ko so Rimljani zrušili monarhijo in ustanovili republiko. Rim se je sčasoma razvil v eno največjih in najpomembnejših mest v zgodovini, s svojo vojsko, teritorialno ekspanzijo in vplivom na svetovno kulturo in politiko. -
Rimska republika je bila obdobje rimske zgodovine od leta 509 pr. n. št. do vzpona Julija Cezarja v 1. stoletju pr. n. št. Republika je imela senat, ki je predstavljal bogatejše državljane, ter dva konsula, ki sta vodila državo. Republika je bila zgrajena na vojaškem uspehu in teritorialni ekspanziji, z osvajanjem novih ozemelj in razširitvijo rimske oblasti na celotno Apeninski polotok.
-
Klasična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki se je začelo v 5. stoletju pr. n. št. in trajalo do začetka 4. stoletja pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z razcvetom Atenskega demokratičnega sistema, ki je bil osnovan na načelih enakosti in svobode. V tem obdobju so se razvili klasični grški filozofi, kot so Sokrat, Platon in Aristotel, in grška kultura je postala pomemben del Zahodne civilizacije.
-
Aleksander Veliki je bil grški kralj iz Makedonije, ki je v 4. stoletju pr. n. št. osvojil velik del sveta, vključno z Egiptom, Perzijo in Indijo. Bil je eden največjih vojskovodij v zgodovini, ki je svojo vojsko vodil v več bitkah in osvojil več mest kot katerikoli drug voditelj tistega časa. Po njegovi smrti se je njegovo imperij razdelil na več manjših držav, kar je privedlo do vzpona Rimsko-grškega sveta.
-
Helenistična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in trajalo do osvojitve Rima leta 146 pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano s širjenjem grške kulture in idej po celotnem Mediteranu in Aziji, ter s konsolidacijo makedonskega kraljestva po Aleksandrovem smrti.
-
Punske vojne so bile tri vojne med Rimskim cesarstvom in Kartagino, ki so se odvijale med letoma 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Vojska Karthagine je bila pod vodstvom slavnega vojskovodje Hannibala, ki je znamenito prečkal Alpe s sloni in zasedel del Rimske republike. Vendar pa je Rimski general Scipio Africanus uspel poraziti Hannibala v bitki pri Zami leta 202 pr. n. št. po dolgem in krvavem konfliktu. Rimsko cesarstvo je na koncu zmagalo in Kartagina je bila uničena.
-
Rimska Grčija se nanaša na obdobje zgodovine Rimske republike in cesarstva, ko je Grčija postala pomemben del rimskega imperija. Rimska Grčija je bila zaznamovana s povezovanjem grške in rimske kulture, ter s prevzemom grških umetniških in literarnih tradicij v rimsko kulturo. V tem obdobju so se grške filozofije, kot sta stoicizem in epicureizem, nadaljevale in vplivale na rimske mislece, kot je Cicero.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, vojskovodja in pisatelj, rojen leta 100 pr. n. št. Veljal je za enega največjih rimskih vojskovodij v zgodovini in je vodil vojaške kampanje po Evropi, Afriki in Aziji. Postal je eden najbolj vplivnih politikov v Rimskem cesarstvu in je izvedel vrsto reform, ki so prispevale k vzponu cesarstva. Po uspešnih vojaških kampanjah v Galski vojni je leta 44 pr. n. št. bil imenovan za doživljenjskega diktatorja Rimske republike.
-
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik in vojskovodja, rojen leta 63 pr. n. št. Postal je prvi rimski cesar in je bil na oblasti od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti leta 14 n. št. Avgust je uspel obnoviti mir in stabilnost v Rimskem cesarstvu po obdobju političnih prevratov in državljanskih vojn. Izvedel je tudi vrsto reform, ki so prispevale k vzponu cesarstva, in utrdil svoj položaj z zmagami v vojaških kampanjah.
-
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine, ki se je začelo s prevzemom oblasti s strani Avgusta leta 27 pr. n. št. in se je končalo s padcem zahodnega dela cesarstva leta 476 n. št. Cesarstvo je bilo organizirano v močno centralizirano državo z avtokratskim vladarjem na čelu, ki je prevzel neomejeno oblast in sebe označil za cesarja. Rimsko cesarstvo je bilo znano po svojem obsegu, od Velike Britanije na severu do Egipta na jugu in zahodni Evropi na zahodu.
-
Krščanstvo je monoteistična religija, ki temelji na življenju in nauku Jezusa Kristusa, rojenega v Betlehemu v prvi polovici 1. stoletja. Jezus je pridigal o ljubezni, milosti in usmiljenju, in je s svojim delovanjem pridobil veliko privržencev. Po njegovi smrti in vstajenju so njegovi učenci nadaljevali s širjenjem krščanskega nauka po svetu. Krščanstvo se je v začetku soočalo s preganjanjem s strani rimskega cesarstva. -
Leta 395 n. št. se je Rimski imperij razdelil na dva dela - Vzhodni in Zahodni rimski imperij. Vzhodni rimski imperij je prevzel Konstantinopel kot glavno mesto in se imenoval tudi Bizantinski imperij, medtem ko je Zahodni rimski imperij nadaljeval z upravo iz Rima. V naslednjih stoletjih je Vzhodni rimski imperij nadaljeval z obstojem in se razvil v močno bizantinsko cesarstvo, medtem ko je Zahodni rimski imperij propadel pod pritiskom barbarskih invazij in političnih pretresov. -
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo po razdelitvi Rimskega cesarstva leta 395 na vzhodni in zahodni del. Trajalo je do padca Konstantinopla leta 1453. Bizantinsko cesarstvo je bilo zaznamovano s kulturo, ki je bila vplivana s strani grške, rimske in krščanske tradicije, ter s politiko cesarstva, ki je zagotavljala stabilnost in moč. V tem obdobju so se razvile pomembne umetnosti, kot so mozaiki in ikone, ter arhitektura, kot je cerkev Sv. Sofije.
-
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu leta 380 n.št., ko je cesar Teodozij I. s svojim ediktom uvedel krščanstvo kot uradno religijo Rimskemu cesarstvu. To je omogočilo krščanstvu, da se je začelo širiti po vsem cesarstvu, postalo je sprejemljivo in spoštovano s strani oblasti, ter se kasneje razvilo v eno največjih religij na svetu. -
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva se je zgodil v 5. stoletju, ko so zahodnorimski ozemlji zasedli barbarski narodi, kot so Goti, Vandali in Huni. Pomanjkanje vojske in finančnih sredstev, politična nestabilnost, notranji konflikti in splošni propad družbenega reda so pripomogli k propadu zahodnega dela Rimskega cesarstva. Vzhodni del cesarstva, pozneje poznan kot Bizantinsko cesarstvo, pa je kljub temu nadaljeval svoje obstoje. -
Srednji vek je obdobje v zgodovini, ki se začne s padcem rimskega cesarstva leta 476 n. št. in konča z začetkom renesanse v 15. stoletju. V tem obdobju so se razvile številne kulture, vključno z zahodnoevropsko, bizantinsko in islamsko. Na politični ravni so se oblikovali fevdalni sistemi vladanja, kjer so kralji in plemiči imeli veliko oblasti, medtem ko so bili kmetje in delavci podrejeni. V tem obdobju so se razvile tudi krščanske cerkve, ki so imele pomembno vlogo.
-
Grško-perzijske vojne so bile serija vojaških spopadov med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št. Najbolj znan je drugi perzijski pohod, ko je perzijski kralj Kserks I. poskušal osvojiti Grčijo. Grški polisi, predvsem Atena in Sparta, so se združili in zbrali veliko vojaško silo, ki jim je uspelo poraziti perzijsko vojsko v bitki pri Maratonu, Salaminski bitki in bitki pri Platajah.
-
Cesar Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565 n.š. Pod njegovo vladavino je Bizantinsko cesarstvo doseglo svoj vrhunec, z reformami pravosodnega sistema, gradnjo veličastnih cerkva, kot je Hagia Sophia, ter z osvojitvijo velikega dela zahodnega Sredozemlja, vključno s teritorijem nekdanjega Zahodnega rimskega cesarstva. Justinijan je bil znan tudi po svoji zbirki zakonov, znani kot Corpus Juris Civilis, ki je imela pomembne učinke na razvoj prava v Evropi.
-
Islam se je začel v 7. stoletju v Arabskem polotoku, ko je prerok Mohamed prejel prvih pet verskih razodetij in začel širiti novo vero med prebivalstvom Mekke. Islam je monoteistična vera, ki temelji na verovanju v enega samega Boga (Alaha) in spoštujejo poslanstvo preroka Mohameda kot njegovega zadnjega in najpomembnejšega poslanca. Islam je kmalu postal pomembna politična in kulturna sila v regiji, in se je začel širiti na druga območja Bližnjega vzhoda in Afrike. -
Karantanija je bila zgodovinska slovanska kneževina, ki je obstajala v 7. in 8. stoletju na ozemlju današnje Slovenije, Avstrije in Italije. Središče kneževine je bil Karniol (danes Kranj), zatem pa je prestolnica prestala na Ljubljano. Karantanija se je kasneje združila s sosednjo Bavarsko in postala del frankovskega cesarstva.
-
Rekonkvista je bil obdobje več stoletij trajajočega boja med krščanskimi kraljestvi na Iberskem polotoku in Mavri ter Berberi, ki so se naselili v južni Španiji. Začela se je v 8. stoletju in trajala do 15. stoletja, ko so bili Mavri dokončno izgnani iz Španije. Rekonkvista je pomembno vplivala na oblikovanje španske kulture in družbe ter prispevala k razvoju španskega imperija v 16. stoletju.
-
Karl Veliki, kralj frankovskega kraljestva, je bil leta 800 kronan za rimskega cesarja v Rimu s strani papeža Leona III. S tem dejanjem se je ponovno obudil antični ideal združitve cesarstva in krščanstva ter vplival na nadaljnji razvoj evropske zgodovine in kulture. Kronanje Karla Velikega je tudi simboliziralo prevlado frankovske dinastije nad drugimi vladarji v Zahodni Evropi. -
Velika shizma se je zgodila v 11. stoletju in je pomenila razcep krščanske cerkve na Vzhodu in Zahodu. Do shizme je prišlo zaradi nesoglasij med rimskim papežem in patriarhom konstantinopelske cerkve glede primata in oblasti nad krščansko cerkvijo. Rezultat shizme je bila ustanovitev katoliške in pravoslavne cerkve ter različnih krščanskih obredov in tradicij. -
Križarske vojne so bile serija vojn med 11. in 13. stoletjem, ki so jih sprožili krščanski voditelji z namenom, da osvojijo Sveto deželo (Palestino) in zagotovijo prost dostop krščanskim romarjem. Med vojnami so krščanske vojske sodelovale s papežem in evropskimi vladarji ter se borile proti muslimanskim silam. Križarske vojne so prinesle spremembe v politični in kulturni krajini Evrope in Bližnjega vzhoda.
-
Grška temna doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo okoli leta 1100 pr. n. št. in končalo v 8. stoletju pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano s padcem mikenske civilizacije in zmanjšanjem prebivalstva ter s tem povezanimi družbenimi in gospodarskimi spremembami. V tem obdobju so bili gradbeništvo, umetnost in trgovina manj razviti. Vendar pa so se v tem obdobju ohranili nekateri elementi grške kulture in tradicije, ki so kasneje prerasli v zgodnjo grško zgodovino.
-
Humanizem in renesansa sta bila kulturna gibanja v Evropi v 14. in 16. stoletju. Humanizem se je osredotočal na ponovno odkritje grške in rimske kulture ter obujanje zanimanja za človeka in njegove zmožnosti. Medtem je bila renesansa umetniško gibanje, ki se je osredotočalo na ponovno odkrivanje antičnih idealov in obuditev umetnosti in kulture, zlasti v Italiji.
-
Celjski grofje so bili plemiška rodbina, ki je v 14. in 15. stoletju obvladovala velik del današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Bili so zelo uspešni trgovci, ki so se kasneje preusmerili v politiko in vojaštvo. Med njihovimi dosežki spadajo vključitev Koroške in Štajerske v svoje ozemlje ter doseganje velike politične moči v srednjeevropskih razmerah. Zadnji predstavnik rodbine, Ulrik II. Celjski, je umrl leta 1456.
-
Epidemija kuge je bila ena najsmrtonosnejših pandemij v zgodovini človeštva, ki se je pojavila v srednjem veku. Bolezen, ki jo je povzročal bakterijski povzročitelj Yersinia pestis, se je širila po Evraziji in pobila na milijone ljudi. Najbolj smrtonosna faza epidemije je bila med letoma 1347 in 1351, imenovana Črna smrt, ki je prizadela Evropo, Azijo in Severno Afriko ter pobila približno tretjino prebivalstva. -
Turški vpadi so bili napadi Osmanskega cesarstva na Evropo med 14. in 18. stoletjem, ki so pustili globok vtis na evropsko zgodovino. Turški vojaki so se prebili skozi Balkan in dosegli Srednjo Evropo, vključno s Slovenijo, ogrozili krščansko svet in povzročili veliko škodo in trpljenje.
-
Izum tiskarskega stroja je revolucioniral način, kako so bile knjige in drugi dokumenti razmnoževani in razširjani. Tiskarski stroj je omogočil hitro, enostavno in poceni tiskanje besedil, kar je pospešilo širjenje znanja in idej ter imelo pomembne vplive na razvoj kulture, izobraževanja in družbe. Johannes Gutenberg je običajno priznan kot izumitelj tiskarskega stroja s premičnimi kovinskimi črkami okoli leta 1440. -
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko so osmanske sile pod vodstvom Mehmeda II. osvojile bizantinski prestolnici Konstantinopel. To je označilo konec Bizantinskega cesarstva in pomenilo pomemben mejnik v evropski zgodovini. Osmanlije so nato postali najmočnejša sila v vzhodni Evropi in južnem Sredozemlju. -
Kmečki upori so bili serija uporov, ki so se pojavili v Evropi v 16. in 17. stoletju. Gre za gibanja kmetov, ki so se uprli svojim gospodarjem in vladarjem zaradi nevzdržnih gospodarskih in družbenih razmer. Med najbolj znanimi so bili nemški kmečki upor leta 1524–1525 ter slovenski kmečki upori leta 1515 in 1573–1574. Kmečki upori so pustili pomemben pečat v zgodovini, saj so prispevali k razvoju politične zavesti med kmeti ter postavili temelje za moderno družbo.
-
Leta 1492 je Krištof Kolumb, ki je plul pod španskim zastavam, odkril Ameriko, ko je prispel na otok, ki ga je kasneje poimenoval San Salvador. To je bilo prvo stičišče med Evropo in Ameriko ter pomembno zgodovinsko dejstvo, ki je sprožilo obdobje raziskovanja in kolonizacije Amerike s strani evropskih držav. -
Novi vek je obdobje v zgodovini, ki se začne z začetkom renesanse v 15. stoletju in konča s koncem prve svetovne vojne leta 1918. V tem obdobju so se razvile številne nove kulture, vključno z znanostjo, filozofijo in umetnostjo. Na politični ravni so se razvile nove oblike vladanja
vključno z absolutizmom, konstitucionalizmom in demokracijo. V tem obdobju so se tudi razvile nove družbene strukture, kot so kapitalizem in industrializacija, ter se pojavila nova obdobja kolonializma in imperializma -
Reformacija je gibanje v 16. stoletju, ki je zahtevalo reforme v Rimskokatoliški cerkvi. Reformacija je vodila do razcepa krščanstva in ustanovitve novih cerkva, kot so protestantska, anglikanska in drugi krščanski veri. Reformacija je imela tudi pomembne družbene in politične posledice, saj je vodila do oslabitve moči katoliške cerkve in vzpona nacionalnih držav v Evropi. -
Prvi slovenski tiskani knjigi sta Katekizem in Abecednik, ki sta bili natisnjeni leta 1550 pri tiskarju Primožu Trubarju v Nemčiji. Katekizem je versko besedilo, ki služi za poučevanje vere, medtem ko Abecednik predstavlja učni pripomoček za branje in pisanje v slovenskem jeziku. Obe knjigi sta pomembni pri utrjevanju slovenskega jezika in kulture ter sta sprožili tudi začetek protestantske reformacije v Sloveniji. -
Augsburški verski mir je bil dogovor med katoliškimi in protestantskimi nemškimi knezi, dosežen leta 1555. Dogovor je zagotavljal priznanje protestantskih držav in njihovo svobodo veroizpovedi v nemškem cesarstvu, kar je pripomoglo k zmanjšanju verskih konfliktov v tem obdobju. -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma sta bila delo protestantskega reformatorja Primoža Trubarja. Prva slovnica, imenovana "Abecednik", ki je bila objavljena leta 1550, prevod Nove zaveze pa je bil objavljen leta 1555 in je znan kot "Trubarjev Katekizem". Obe deli sta igrali pomembno vlogo pri razvoju slovenskega jezika in kulture. -
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil kralj Francije med letoma 1643 in 1715. S svojo politiko absolutizma je okrepil kraljevo oblast in zmanjšal vlogo plemstva in drugih družbenih skupin. Uveljavljal je centralizirano oblast, uvedel je merila in uredil pravila v vojski, administraciji in umetnosti ter zgradil palačo Versailles, ki je postala središče državnih zadev. Ludvik XIV. je s svojo politiko tudi spodbujal razvoj umetnosti in kulture ter postal znan kot "Kralj Sonce".
-
Razsvetljenstvo je bil filozofski, kulturni in intelektualni gibanje v 18. stoletju, ki je poudarjalo razum, svobodo in napredek kot temeljne vrednote. Namenilo si je razvijati kritično razmišljanje in znanstveno raziskovanje, zavračati praznoverje in verske dogme ter zagovarjati človekove pravice in svobodo. Glavni predstavniki Razsvetljenstva so bili Voltaire, Montesquieu, Diderot, Rousseau in Kant.
-
Marija Terezija je bila habsburška vladarica, ki je vladala nad Avstrijskim cesarstvom in drugimi habsburškimi deželami v 18. stoletju. Bila je znana po svojih reformah, ki so izboljšale upravo, gospodarstvo in šolstvo ter uvedle nekatere sodobne ideje. Marija Terezija je bila tudi močna zagovornica absolutizma in katolicizma ter je vladala s trdo roko.
-
Sedanjost je obdobje v zgodovini, ki se nanaša na trenutno dobo. Značilnosti sedanjosti vključujejo veliko raznolikost in hitrost sprememb na vseh področjih, vključno z napredkom tehnologije, globalizacijo, klimatskimi spremembami in socialnimi spremembami. Danes obstaja veliko izzivov, kot so prenaseljenost, revščina, bolezni in terorizem, ki jih moramo rešiti, da bi dosegli boljše in trajnostno prihodnost.
You are not authorized to access this page.