-
Kiš, Nipur, Lagaš, Uruk, Ur, Eridu (med sabo gos. sodelovale)
- kmetijstvo, namakalno poljedelstvo (Evftar, Tigris - dve žetvi na leto), živinoreja
- gradili so mogočne zgradbe, navadne hiše iz na soncu posušene opeke, ravne strehe - malo padavin. Obrt in trgovina.
- vrhovni svečenik (bival v templjih, okrog se je razvilo mesto, predstavnik božanstva na zemlji, vse v mestu je v njegovi lasti) > plemstvo (izpolnjevali kraljeve ukaze, pobirali davke) > meščanstvo (trgovina in obrt) > kmetje -
stalna naseliev (ob Nilu - rudna bogastva), kmetijstvo
- viri: arheološke najdbe, izdelki iz keramike in pečati
- uporaba bakra, mojstri umetnih obrti
- vpliv sumerske civilizacije iz Mezopotamije
- 4 tisoč. pr.Kr. - združevanje Egipta v enotno državo
- značilno življenje v oazah -
antropomorfni politeizem (verovanje v več bogov s človeško podobo)
- vsaka mestna državica je imela svoja božanstva
- razvijeta se astronomija in astrologija
- umrle so pokopavali izven obzidij mest -
vzrok: zapisovanje pravil in zakonov, trgovanje (podatki, pogodbe), za lažje delovanje državne uprave, da je delovalo namakalno poljedelstvo, pobiranje davov, literatura
- prva pisava je slikovna piktografska, potem zlogovna klinopisna (klin, glinene ploščice)
- znali so pisati svečeniki in redki bolj izobraženi -
zgrajena v 3000 pr.kr., vrhunec 2000 pr.kr
- nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo
- do 19. stol. sta mikenska in minojska civilizaciji samo homerjevi izmišljotini
- 1870 arheolog Heihrich Scllimann odkril Trojo, kasnje še Mikene
- dokaz da Iliada in Odiseja nista le izmišljotini -
3200 pr.Kr. - združitev zgornjega in spodnejga Nila (Narmer, Menes)
- bronasta doba
- DVOR - faraon + najtesnejši spremljevalci (pobirali davke ob Nilu)
- prestilnica Memfis -
delitev države na okrožja ali norme (normahi)
- faraoni so kralji in bogovi (sokol Hor)
- faraoni 4 dinastije (Keops, Mikerin, Snefru)
- mirni časi (izjema so upori nomarhov), družbeni in gospodarski razvoj
- značilne piramide (za pokop faraonov, posmrtno življenje - mumificiranje, bakreno leto)
- vrhunec gradnje - 4 dinastija (Sfinga, Kepsova piramida)
- moč faraonov je pošla (6 dinastija), vrača se moč nomarhov
- slabši naravni pogoji - puščava se izsušuje -
Semitska nomadska plemena s S arabske puščave
- Uruka Lugalzagezi - neuspeli poiskus enotne sumerske države
- Sargon 1 - podredil sumerkse države v AKADSKO KRALJESTVO (glavno mesto Akad)
- razžiril je svojo vladavino, cvetela trgovina, kmetijstvo je napredovalo
- pride do notranjih nemirov (slabitev imperija, Urska dinastija)
- pades Akadskega kraljestva -
Kreta - preplet različnih kultur
- okoli 2200 pr.kr. - prva visoka civilizacija
- konec 3. tisoč. pr.kr. - prihod prebivalstva iz vzhoda (začetk trgovine, pred tem predvsem kmetija)
- plemiške družine po otoku postavile palače, politična in gos. središča (Knosos, Fajst, Mali)
- pomen žensk
- mojstri obdelave kovin, kretska keramika
lega na geo nemirnem območju, izbrih vulkana
- 1375 katastrofa - vpad tujih ljudstev ali naravna katastrofa -
Egipt je spet razdeljen
- za oblast se borijo nomarhi -
2000 pr.kr - priseljevanje grških plemen: Ahajci, Jonci, Eolci in Dorci
- okoli 16000 pr.kr - ustanovljanje utrjenih mest in držav (Mikene, Tirint) je sloj plemstva, ki jih postavlja
- ob palači so obrtne delavnice, kmetijstvo
- razvoj trgovine, proapad kretske kulture
- gradbeništvo, monumentalnost
- dobro organizirana vojska, centralna uprava
12. stoletje pr.kr. propad ob dorski selitvi -
za potrebe dvorne pisave
- razvoj iz piktografske pisave
- slikovna linearna A pisava - malo zapisov, ni še razrešena
- zlogovna linearna B pisava - mlajšega izvora, uporabljali v celinski Grčiji, pisava mikenske kulture, ni dokazov za zapisovanje književnosti -
ponovna združitev Egipta (vladarji iz Teb)
- prestolnica je Tebe
- faraon Sezostris 2 - razpustil službo nomarhov in centraliziral državo
- izurjena in stalna vojska (nov poklic)
- nove obdelovalne površine, širitev trgovine, razcvet umetnosti in literature -
legendarni kralj Minos
- ime za minojsko civilizacijo
- omenja ga že Homer v Iliadi in Odiseji
- 1900 Evans odkril palačo v Knososu -
naselitev semitskih Amoritov v Mezopotamijo - mesto Babilon, ki temelji na Sumercih
- Kralj Hamurabi (18. stol. pr. Kr.) - združil celotno Mezopotamijo, Hamurabijev zakonik (282 členov, talionsko načelo - oko za oko)
- nekdo je nedolžen dokler mu ni dokazana krivda -
vladajoči slog/plemstvo:
- vladar in njegova družina
- svečeniki
- visoki uradniki
- vojaški poveljniki
svobodnjaki:
- svobodni kmetje
- obrtniki
- trgovci
- pisarji
- uradniki
polsvobodnjaki:
- odvisni kmetje
- odvisni obrtniki
sužnji:
- vojni ujetniki in dolžniki Poklice so dedovali po očetu, potojoči poklici. -
politična in gospodarska slabitev Egipta
- prihod Hiksov
- prestolnica je Avaris
- pomembna je trgovina -
faraon Anmose premagal Hikse in znova združil Egipt (pres. je Tebe)
- Egipt postanje velesila v Sredozemlju
- širitev Sredozemlja: J do Kuša (Nubija), na SV Kanon in Sirija (osvoji faraon Tutmozis 3)
- faraon Amenlois 4 - vera v enega boga Atona, faraon Tutenkamon
- faraon Ramez 3 - spopad s Hetiti pri Kadešu - podpis prve mirovne pogodbe v zgodovini, on je tudi obranil Egipt pred ljudstvi z morja - prva pomorska bitka, zadnji veliki faraon
- začetek uporabe železa v Egiptu -
položaj velesile v 14. stol. pr.Kr.
- S del Mezopotamije, Ninve, Ašur - nadzorujejo Asirci
- Hamurabija nadomestijo slabši vladarji
- v 10. stol. pr. Kr dosežejo največji obseg države, imajo viskoe davke
- kralj Asurbanipal 2 - imel knjižnico, državno-pravne narave, literarna dela, znanost)
- vojaška družba
- množična uporaba železa
- 614 pr.Kr jih uniči Babilonija -
iz goratih delov S Grčije
- poteka več desetletij
- najprej poselijo V in J obalo Peloponeza - J Kikladi in Sporadi - J obalni pas Male Azije -
Eolci: naseljevali osrednjo Grčijo
- Jonci: Atika
- Ahajci: S Peleponeza
- začetek 2. tisočletja prkr potekalo stapljanje med indoevropejci in mediteranskimi prebivalci
- 1100 pr.kr. stapljanje med dorskimi plemeni in starim prebivalstvom -
12 - 8 stoletje pr.kr. - konec bronaste dobe, postopen začetek železne
- propad mikenske civilizacije
- konec mogočne arhitekture in dvorne umetnosti
- ni eč pisnih virov, centrov
- upad ravni življenja -
Dorci poselijo J Peleponeza kjer ustanovijo mesto Sparta
- staroselcev odvzamejo pravice -
kriza po smrti Ramzesa 3
- razpad na več delov
- J Egipt si prisvoji kušitsko kraljestvo
- 25. dinastija črnih faraonov- njihova vloga je bila ovrednotena šele v 20. stol. pr.Kr.
- kušitanska resenansa - preporod
- 7. stol. pr.Kr. - nadoblast Asircev -
S obalni pas Male Azije so naselili Eolci - Eolija
- osrednji obalni pas MA so naselili Jonci - Jonija
- 900 pr.kr. pa J obalni pas MA naselijo Dorci - Dorida -
vir: Iliada in Odiseja
- nastanek majhnih kraljevin ki jih vodijo lokalni kralji
- samosvoje plemstvo
- svobodnjaki: zdravniki, pevci, kovači, tesarji, trgovci, svobodni kmetje -
poznavanje linearne B pisave je utonili v pozabo
- 800 pr.kr grki ponovno začnejo pisati - grški alfabet
- črke so prevzeli od Feničanov -
po dorski seltvi narašča število prebivalstva
- razvoj večjih skupnosti ljudi
- slabitev sorodstvenih vezi med ljudmi - krajevno organizirana skupnost
- nastanejo na vrhu vzpetine
- mestno in kmečko zaledje -
- težko oboroženi pešci, v tesno stisnjeni bojni vrsti
- sulice, meč, ščiti, oklep, čelada
-
664 pr.Kr. Asirci za kralja Egipta postavijo kneza iz Saisa - začetek 26. saitske dinastije (obdobje razcveta)
- 525 pr.Kr. Perzijski kralj Kambiz 2 porazij egipčansko vojsko in osvojil Egipt - začetek 27. dinastije
- 332 pr.Kr. Aleksander veliki osvojil Egipt brez boja - vojaški pohod
- 323 pr.Kr. po smrti Aleksandra v Egiptu zavladal Ptolemaj 1 (obdobje ptolemajske dinastije - zadnja dinastija)
- vladal so leta 30 pr.Kr (zadnja vladarica Kleopatra), potem Egipt priključi Rimski imperij -
drakonski zakoni
- prej so si plemiči sodili v svoj prid
- zakoni so bili zelo strogi -
614 pr.Kr. semitsko pleme kaldejcev premaga asirsko oblast
- J Mezopotamija (gradili so zigurate)
- kralj Nabukadnezar 2 - zaslužen za ureditev, širitev
širitev države v Sirijo, Izrael
- nove zgradbe v Babilonu
- 539 pr.Kr. premagajo Perzijsci (Kir Velili je odstavil zadnjega kralja) -
širitev Perzijske države
- Grška mesta se zapletejo v spor (izguba avtomije, slabenje domačega gospodarstva)
- 500 pr.kr. se uprejo jonske kolonije
- zmaga Perzijcev -
prizadeval za bolj humano družbo
- ugled si je pridobil v vojni z Megaro
- njegove reforme... -
povod za napad
- napad na celinsko Grčijo preko Egejskega morja
- pomorski napad na Eretrijo
- bitka pri Maratonskem polju - zmaga Atencev (vojska Dareja in Atencev)
- zmaga Atencev -
ponoven napad Perzijcev - poveljstvo Kserksa, ki je napadel s kopna in morja
- dogovor Perzijcev s kartagino o istočasnem napadu
- Trakija, Makedonija do celinske Grčije -
del perzijske vojske ostal v Grčiji
- ponoven spopad
- zadnja bitka med G in P na grških tleh
- grki premagajo perzijsko kopensko vojsko
- jonci premagajo perzijce -
poveljeval spartanski kralj Leonidis
- naravne prednosti terena
- sočasen napad grškega ladjevja na S Evboje (računajo na zmago)
- zvijača Percijcev - prišli Grkom za hrbt in premagali
zmaga Percijcev - vdrejo v Antiko ki jo najdejo prazno, ker so se prebivalci umaknili -
- pomorska bitka
- naravne prednosti terena
- Perzijci so imeli prevelike ladje
- zmaga Grkov
- Perzijci se vrnejo v Perzijo