-
Prazgodovina se nanaša na čas pred pojavom pisave. Obdobje se deli na tri dele: paleolitik, mezolitik in neolitik. Ljudje so živeli kot lovci-zbiralci v naravi, izdelovali preprosta orodja in se prehranjevali z naravnimi viri hrane. V neolitiku so se začeli ukvarjati s kmetijstvom in gojenjem rastlin ter živali. Prazgodovina je pomembna za razumevanje razvoja človeškega rodu in za proučevanje naše dediščine.
-
Nastanek prvih civilizacij sega v 4. tisočletje pr.n.št na območju Mezopotamije, Egipta, Indije in Kitajske. Civilizacije so se razvile ob reki, kjer so ljudje lahko pridelovali hrano in gradili mesta. Razlikovale so se po svoji kulturi, jeziku, verovanju in socialni organizaciji. Zgradili so velike arhitekturne zgradbe, kot so piramide, templji in palače, razvili so pisanje in matematiko ter ustanovili prva kraljestva. Z razvojem trgovine in transporta so se civilizacije širile po svetu.
-
Nastanek grških polisov je bil posledica razvoja kmetijstva in trgovine v arhaičnem obdobju, ki je prinesel družbene spremembe in spodbudil razvoj mest. Polisi so se razvili kot samostojne mestne države s svojimi zakoni, vlado in vojsko, ki so se med seboj pogosto spopadali za ozemlje in vpliv. Polis je bil središče kulture, umetnosti in filozofije, in je predstavljal temeljno enoto grške družbe ter vplival na razvoj grškega sveta v naslednjih stoletjih.
-
Ustanovitev Rima se je zgodila po legendi leta 753 pr. n. št., ko sta brata Romul in Rem izvedla ustanovitveni obred na Palatinskem griču. Romul je postal prvi kralj Rima in začel graditi mesto, ki je postalo pomembno kulturno in politično središče antičnega sveta ter osnova za vzpon rimske republike in kasneje imperija.
-
Krščanstvo se je začelo v Judeji, kjer se je rodil Jezus Kristus. Po njegovi smrti in vstajenju so njegovi privrženci širili njegovo sporočilo po svetu in ustanovili prve krščanske skupnosti. Krščanstvo je postopoma pridobilo vpliv in se razširilo po Rimskem cesarstvu, zlasti po spreobrnitvi cesarja Konstantina Velikega v 4. stoletju. Krščanstvo je postalo uradna vera v Rimskem cesarstvu in od takrat naprej igralo pomembno vlogo v zgodovini sveta.
-
Rimski imperij se je razdelil na zahodni in vzhodni del leta 395 po Kristusu. Zahodni del je imel sedež v Rimu, vzhodni del pa v Konstantinoplu. Vzhodni del, poznan tudi kot Bizantinsko cesarstvo, je trajal več kot tisoč let, medtem ko je bil zahodni del razdeljen na manjše države, med njimi tudi Odoakrovo kraljestvo in kasneje Kraljestvo Ostrogotov. Padec zahodnega dela Rimskega imperija se šteje za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Zahodne Evrope.
-
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu po Ediktu o Milanu leta 313, ki ga je izdal cesar Konstantin Veliki. Edikt je zagotavljal svobodo veroizpovedi za kristjane in končal preganjanje kristjanov v Rimskem cesarstvu. Sčasoma je krščanstvo postalo prevladujoča vera v Rimskem cesarstvu in je bilo uporabljeno kot orodje za združevanje cesarstva pod enotno vero. Kristjani so prevzeli vlogo rimske elite in krščanstvo je postalo ključni element rimske kulture.
-
Padec Zahodnega dela Rimskega cesarstva se je zgodil leta 476 n.š., ko je zadnji zahodnorimski cesar Romulus Augustus odstavil svojo krono in priznal germanijskega generala Odoacerja za svojega vladarja. To označuje končni konec zahodnorimskega cesarstva in prehod v zgodnjo srednjeveško dobo v Evropi.
-
Islam se je začel ko je prerok Mohamed prejel prvo od Allaha poslano sporočilo. Mohamedova sporočila so bila zapisana v svetem koranu, ki je temelj islamske vere. Islam je postal pomemben dejavnik v arabskem svetu, ko so Mohamedovi privrženci osvojili Meko leta 630 in nato osvajali še druge dele Arabskega polotoka. Islam se je širil tudi zunaj arabskega sveta, vključno z Afriko, Azijo in Evropo. Danes je islam druga največja religija na svetu, z več kot 1,5 milijarde privrženci po vsem svetu.
-
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bilo leta 800. Papa Leon III. ga je okronal za cesarja Svetega rimskega cesarstva v Rimu. To dejanje je simboliziralo ponovno združitev zahodnega in vzhodnega dela rimskega cesarstva pod Karlovim vodstvom in pomenilo začetek novega obdobja zgodovine, imenovanega srednji vek. Karlovo vladanje je bilo zaznamovano z reformami, povečanjem teritorija in kulturnim preporodom ter šteje za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Evrope.
-
Velika šizma označuje razkol med Vzhodno in Zahodno cerkvijo leta 1054. Spor med Konstantinopljem (središčem Vzhodne cerkve) in Rimom (središčem Zahodne cerkve) se je začel že prej, a se je zaostril predvsem zaradi nesoglasij glede papeževega prvenstva in različnih verskih praks. Na koncu je prišlo do izobčenja na obeh straneh, ki je pomenilo dokončen razkol. Vzhodna cerkev se je kasneje razvila v pravoslavno, Zahodna pa v katoliško cerkev.
-
Črna smrt je bila najbolj uničujoča pandemija v zgodovini človeštva, ki je v srednjem veku ubila več milijonov ljudi po vsem svetu. Prvič se je pojavila na Kitajskem in se nato razširila na zahodno Azijo, Evropo, Afriko in druge dele sveta. Bolezen se je prenašala z bolhami, ki so živele na podganah, in povzročila hude simptome, vključno z vročino, bolečinami v telesu in oteklimi bezgavkami. Epidemija je povzročila družbeno in gospodarsko krizo v Evropi.
-
Izum tiskarskega stroja je pomemben mejnik v zgodovini človeštva. Prvi tiskarski stroj, ki ga je izumil Johannes Gutenberg okoli leta 1440, je omogočil hitro in učinkovito razmnoževanje besedil. To je pripomoglo k večjemu širjenju znanja in informacij med ljudmi ter pomagalo pri razvoju znanosti, literature, religije in drugih področij. Izum tiskarskega stroja je tako postal temeljni kamen moderne družbe, kot jo poznamo danes.
-
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko so osmanski Turki pod vodstvom sultana Mehmeda II. osvojili bizantinsko prestolnico Konstantinopel (danes Istanbul). Turki so začeli obleganje mesta aprila 1453 in po skoraj dveh mesecih obleganja uspeli prebiti obrambo Bizantincev ter zavzeli mesto. S tem se je končalo več stoletij trajajoče Bizantinsko cesarstvo, osmanski Turki pa so postali vladarji nad velikim delom Balkana in južne Evrope.
-
Kolumbovo odkritje Amerike je bilo pomembno zgodovinsko dejstvo, saj je odprlo vrata za širjenje evropskega vpliva na novo celino ter začetek obdobja raziskovanj in kolonizacije. Kolumbo je s špansko ekspedicijo prečkal Atlantski ocean in odkril Karibe ter mislil, da je prispel v Indijo, zato je tamkajšnje prebivalstvo poimenoval Indijci. Odkritje Amerike je imelo velike posledice za domorodna ljudstva, ki so jih Evropejci kasneje kolonizirali in podredili, ter za razvoj svetovne zgodovine.
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki se je začelo v Nemčiji in je vplivalo na celotno Evropo ter sprožilo spopad med katoliško in protestantsko vero. Glavni predstavniki reformacije so bili Martin Luther, Jean Calvin in Huldrych Zwingli. Reformacija je postavljala poudarek na osebni veri in razumevanju Svetega pisma, namesto na posredovanju Cerkve. Vodila je do razkola v krščanstvu, ustanovitve novih cerkva in verskih vojn.
-
Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem, ki jo je leta 1550 izdal protestantski reformator Primož Trubar v Nemčiji. V njej je bil predstavljen krščanski nauk in vera ter je predstavljala pomemben korak k uveljavitvi slovenskega knjižnega jezika. Leta 1555 je Trubar izdal tudi Abecednik in leta 1561 Cerkveni red, kar so bile tudi pomembne slovenske tiskane knjige v tistem času.
-
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi knezi Svetega rimskega cesarstva. Mir je omogočil svobodo veroizpovedi luteranske vere v cesarstvu in priznal pravico knezov, da izberejo veroizpoved svojih podložnikov. Mir je pripomogel k zmanjšanju verskih napetosti v cesarstvu in je bil ena od ključnih prelomnic v reformaciji.
-
Prva slovenska slovnica, imenovana "Abecednik", je vsebovala pravila za pravopis in izgovor slovenskih besed. Leta 1555 je Trubar izdal prvi prevod Svetega pisma v slovenščino, imenovan "Katekizem", ki je bil namenjen izobraževanju ljudi in širjenju protestantske vere. Ti deli so bili ključni pri razvoju slovenskega knjižnega jezika in kulture ter so postavili temelje za nadaljnje kulturno in jezikovno razvojne dosežke v Sloveniji.
-
Nastanek ZDA se začne z britanskimi kolonijami na vzhodni obali Severne Amerike v 17. in 18. stoletju. Te kolonije so se združile v ZDA po ameriški revoluciji (1775-1783), ki se je končala z britansko kapitulacijo. Deklaracija o neodvisnosti je bila sprejeta leta 1776 in ustanovna ustava leta 1787. George Washington je bil izvoljen za prvega predsednika leta 1789. V 19. stoletju je ZDA doživela obdobje hitre rasti in industrializacije ter je postala ena izmed vodilnih svetovnih velesil.
-
Dejansko se je odvil leta 1815 v času po Napoleonovi porazi. Na kongresu so se zbrali voditelji evropskih držav, vključno z Rusijo, Prusijo, Avstrijo in Veliko Britanijo, ter razpravljali o organiziranju in stabiliziranju Evrope po Napoleonovih vojnah. Na kongresu so bili sprejeti številni sporazumi, ki so ga podpisali voditelji teh držav. Glavni namen kongresa je bil vzpostaviti ravnotežje moči med evropskimi državami in preprečiti morebitne prihodnje konflikte.
-
Pomlad narodov je bilo gibanje za narodno osvoboditev in politične spremembe v Evropi. Tudi Slovenci so se vključili v gibanje in zahtevali enakopravnost, slovenski jezik in kulturno svobodo. Leta 1860 je bil ustanovljen Narodni dom v Trstu, kjer so se Slovenci borili za svoje pravice. V letih 1866 in 1867 je bil uveden celovit slovenski učni načrt na Kranjskem. Leta 1918 pa so se različne slovenske dežele združile v enotno državo, Kraljevino SHS, kasneje pa v Kraljevino Jugoslavijo.
-
Nastanek je bil posledica združitve različnih italijanskih držav v eno politično enoto. Glavni akter združitve je bil Giuseppe Garibaldi, ki je s svojimi vojaškimi uspehi prispeval k uresničitvi ideje o italijanski enotnosti. Kraljevina Italija je bila sprva monarhija pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II., kasneje pa je prevladal fašistični režim pod vodstvom Benita Mussolinija.
-
Bila je zveza avstrijskega in ogrskega dela Habsburške monarhije. Nastala je kot odgovor na zahteve ogrskega dela prebivalstva po večji avtonomiji in enakopravnosti z Avstrijo. Združitev je bila utemeljena z načeli "izenačenja" obeh delov države in ustanovitvijo skupnega ministrstva za zunanje zadeve, obrambo in financiranje.
-
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno po zmagi Prusije v vojni z Avstrijo leta 1866 in Francozsko-pruski vojni leta 1870. Wilhelm I., kralj Prusije, je bil kronan za nemškega cesarja v palači Versailles v Franciji. Nemško cesarstvo je bilo konfederacija 25 nemških držav, s Prusijo kot vodilno silo. Nemški cesar je imel omejene izvršilne pristojnosti, medtem ko so zakonodajne pristojnosti pripadale dvodomnemu parlamentu, sestavljenem iz Reichstaga in Bundesrata.
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, ko sta avstrijska nacionalist in član srbske teroristične organizacije "Mlada Bosna" Gavrilo Princip in njegovi sostorilci izvedli atentat. Atentat je sprožil mednarodno krizo, ki je privedla do začetka prve svetovne vojne. Franca Ferdinanda je nasledil njegov nečak Karel I., po koncu prve svetovne vojne pa je bila avstro-ogrska monarhija razpuščena.
-
Ruska revolucija se je začela leta 1917 in je privedla do padca carja Nikolaja II. ter ustanovitve prve socialistične države na svetu, Sovjetske zveze. Revolucija se je začela z velikimi demonstracijami in stavkami delavcev in kmetov v Petrogradu, ki so zahtevali boljše delovne razmere, več hrane in konec vojne. Revolucionarni voditelji, boljševiki, so prevzeli oblast in ustanovili prvo socialistično državo. V letih po revoluciji je Sovjetska zveza postala ena izmed vodilnih svetovnih velesil.
-
Bila je najhujša gospodarska kriza v zgodovini. Vzrok za krizo je bil padec cen delnic na newyorški borzi, kar je povzročilo val bankrotov in izgubo zaupanja v finančni sistem. Kriza se je hitro razširila po svetu in prizadela skoraj vsako gospodarstvo, kar je povzročilo brezposelnost, revščino in socialne nemire. Kriza je imela dolgoročne posledice, ki so vplivale na politične in ekonomske razmere v Evropi ter pospešile vzpon totalitarizmov.
-
Nacizem je bila totalitarna ideologija, ki je vodila Nemčijo. Vzpon nacizma je povezan z Adolfom Hitlerjem, ki je z izkoriščanjem strahu in frustracij po prvi svetovni vojni pridobil množice privržencev. Nacizem je temeljil na rasizmu, militarizmu, nacionalizmu in antisemitizmu. Hitlerjeva politika je vodila do zatiranja demokracije, omejevanja svobode tiska, uničevanja političnih nasprotnikov, izgonov, internacij in holokavsta, v katerem so bili pobiti številni Judje in drugi manjšinski narodi.
-
Španska državljanska vojna je bila konflikt med republikanci in nacionalisti pod vodstvom Franca. Konflikt se je začel, ko je Francisco Franco poskušal izvesti državni udar proti republikanski vladi. Franco je dobil podporo fašističnih vlad v Nemčiji in Italiji, medtem ko so republikanci prejeli podporo Sovjetske zveze in mednarodnih brigad. Vojskovanje se je končalo s Francovo zmago in vzpostavitvijo diktature, ki je trajala do njegove smrti leta 1975.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt med zavezniki in osi. Začela se je z napadom nacistične Nemčije na Poljsko in hitro vključila večino svetovnih držav. Končala se je s kapitulacijo Nemčije in Japonske. Vojna je povzročila ogromno smrti, trpljenja in uničenja ter imela pomembne posledice za prihodnost sveta, kot so hladna vojna, oblikovanje Združenih narodov in proces decolonizacije.
-
Jugoslavija je bila socialistična država.. Njen prvi predsednik je bil Josip Broz Tito. Jugoslavija je bila sestavljena iz šestih republik. V Jugoslaviji je bilo uvedeno samoupravljanje, kjer so delavci in državljani neposredno sodelovali v upravljanju podjetij in države. Leta 1991 so se Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija razglasile za neodvisne države, kar je pripeljalo do razpada Jugoslavije.
-
Začela se je po koncu druge svetovne vojne in trajalo do razpada Sovjetske zveze v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Bila je obdobje napetosti, konfliktov in tekmovalnosti med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki so se prenašali na politično, gospodarsko in vojaško področje. Hladna vojna je razdelila svet na dva tabora: kapitalistični Zahod pod vodstvom ZDA in socialistični Vzhod pod vodstvom Sovjetske zveze. Končala se je z razpadom Sovjetske zveze leta 1991.
-
ESKPJ je bila ustanovljena leta 1951 kot prva evropska integracijska organizacija. Njen cilj je bil vzpostaviti skupni trg za premog in jeklo med šestimi državami članicami: Francijo, Nemčijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom. ESKPJ je postala pomemben korak k evropski integraciji in je vodila do ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti in kasneje Evropske unije.
-
Kubanska kriza je bila politična kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962 zaradi sovjetske postavitve jedrskih raket na Kubi. Kriza je kulminirala s sovjetskim odstopom od postavitve raket v zameno za ameriško zagotovilo, da ne bodo napadli Kube ter s kasnejšim sklenitvijo sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. Kriza je predstavljala vrhunec hladne vojne in ogrozila je svetovni mir ter varnost.
-
Vojna je vila obsežen spopad med komunistično Severno Vietnamsko armado in Južnovietnamsko vojsko, podprto s strani ZDA. Konflikt je trajal od leta 1955 do leta 1975 in je bil posledica večletne borbe med severom in jugom Vietnama za neodvisnost in ponovno združitev države. Ameriška vojaška intervencija se je začela leta 1965 in trajala do leta 1973. Konflikt je povzročil veliko človeških žrtev in veliko razdejanje na obeh straneh ter prinesel politične posledice za ZDA in druge vpletenih držav.
-
Leta 1969 je ameriška misija Apollo 11 uspešno pristala na Luni, s čimer je postal prvi človek, Neil Armstrong, stopil na Luno s slavnimi besedami "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." Misija je trajala osem dni in je veljala za velik uspeh za ameriški vesoljski program, ki je tekmoval s Sovjetsko zvezo v vesoljski tekmi. Pristanek na Luni je predstavljal tudi pomemben mejnik v zgodovini človeštva.
-
Nesreča se je zgodila v nuklearki v Ukrajini, ki je takrat spadala v Sovjetsko zvezo. Eksplozija reaktorja je sprožila veliko količino radioaktivnega materiala, ki se je razširil po okolici. To je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini. Posledice so bile katastrofalne za zdravje ljudi in okolje, s tisoči smrtnih žrtev in dolgoročnimi učinki na zdravje in okolje.
-
Z njo je Slovenija razglasila suverenost in neodvisnost od Jugoslavije ter začela proces osamosvajanja. Deklaracija je bila odziv na politične dogodke v Jugoslaviji, kjer so se krepiili nacionalni in separatistični tokovi. S sprejetjem deklaracije se je začela tudi proces priprave nove slovenske ustave, ki je bila sprejeta decembra 1991. Osamosvojitev je bila formalno zaključena 25. junija 1991 z odcepitvijo od Jugoslavije, kar je priznalo tudi mednarodno pravo in mednarodna skupnost.
-
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990. Na plebiscitu se je odločalo o osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije. Za osamosvojitev se je izreklo več kot 95 % udeležencev, kar je bil velik zgodovinski dogodek, ki je pripeljal do mednarodnega priznanja Slovenije kot samostojne države. Plebiscit je bil tudi pomemben mejnik v razvoju demokracije v Sloveniji.
-
To sta bili dve ključni gospodarski reformi v Sloveniji po osamosvojitvi. Denacionalizacija se je ukvarjala s preoblikovanjem družbenega premoženja v lastništvo zasebnih subjektov, medtem ko je privatizacija pomenila prodajo državnega premoženja. Ta procesa sta bila ključna za prehod Slovenije v tržno gospodarstvo. Med privatizacijo so bila prodana nekatera največja podjetja, kot sta Petrol in Telekom Slovenije.
-
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 in je določila demokratični politični sistem, ki temelji na načelih pravne države, večstrankarskem sistemu, enakosti pred zakonom, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ločitvi med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Ustava je zagotovila tudi decentraliziran politični sistem z ustanovitvijo lokalnih skupnosti in omogočila gospodarsko rast ter razvoj Slovenije.
-
Razglasitev o osamosvojitvi Slovenije je potekala 25. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani. Na ta dan je bila razglašena samostojna in neodvisna Republika Slovenija ter sprejeta Deklaracija o neodvisnosti. Dogodek je zaznamoval pomemben mejnik v zgodovini Slovenije in odprl pot k osamosvojitvi ter priznanju s strani mednarodne skupnosti.
-
Vojna za Slovenijo je bila oborožen spopad med slovensko teritorialno obrambo in JLA v letu 1991, ki se je začel z blokado mejnih prehodov in končal s sporazumom Brioni. Slovenska vojska je uspela obraniti ozemlje pred JLA in odločilno prispevala k osamosvojitvi države. Vojna je trajala deset dni in je terjala 66 življenj.
-
EU je mednarodna organizacija, ki združuje 27 evropskih držav. Nastala je kot nadaljevanje Evropske skupnosti in se je razvila v pomembno politično in gospodarsko združenje. Cilj Unije je spodbujanje miru, stabilnosti in blaginje v Evropi ter zagotavljanje skupne politike in enotnega trga. Unija pomembno vlogo na svetovnem odru in sodeluje v mednarodnih organizacijah ter sporazumih.
-
To je bil pomemben korak za Slovenijo, ki je s tem postala del pomembne varnostne zveze in si zagotovila dodatno varnostno zaščito. Vključitev v NATO je bila tudi pomemben signal za mednarodno skupnost o zavezanosti Slovenije k miru, stabilnosti in sodelovanju v Evropi in svetu. Pred vstopom v zvezo je Slovenija izpolnila vse pogoje, ki jih je zahteval NATO, vključno s prilagoditvami svojih oboroženih sil in institucij za obrambo, ter sodelovala v misijah zveze
-
Priključitev je bila pomemben mejnik v zgodovini države, saj se je Slovenija pridružila gospodarskemu in političnemu zavezništvu, ki je bilo že dolgo časa cilj države. Pridružitev je prinesla tudi veliko sprememb in prilagoditev v številnih sektorjih, vključno s pravnim sistemom, gospodarstvom, javno upravo, kmetijstvom in okoljsko politiko. Slovenija se je od takrat aktivno udeleževala evropskih volitev in sodelovala pri odločanju o evropskih zadevah.
-
Slovenija je izpolnila vsa merila, ki so jih postavili za uvedbo evra, vključno z zagotavljanjem stabilnosti cen, vzdrževanjem nizke inflacije in dolgoročno stabilnostjo javnih financ. Uvedba evra je pomembna za Slovenijo, saj zagotavlja stabilnost in varnost za gospodarstvo ter olajšuje poslovanje z drugimi evropskimi državami.
-
Gospodarska kriza v Sloveniji med letoma 2008 in 2013 je bila posledica globalne finančne krize ter napačne gospodarske politike v državi. Kriza je povzročila upad BDP, naraščanje brezposelnosti in prevelik javni dolg. Država se je reševala z varčevalnimi ukrepi in pomočjo EU ter mednarodnih finančnih institucij. Vpliv krize se je v Sloveniji čutil še dolgo po letu 2013.
-
Povzročena s koronavirusom se je začela v Wuhanu na Kitajskem v decembru 2019. Hitro se je razširila po svetu in razglasili so jo za pandemijo. Vpliva na zdravje, gospodarstvo in družbo je velik. Številne države so uvedle omejitve, kot so zapiranje meja, zapiranje šol, prepoved javnih zbiranj in gibanja ter obvezno nošenje mask. Številne države so tudi začele s kampanjami cepljenja, da bi omejile širjenje virusa. Pandemija je imela tudi dolgotrajne učinke na gospodarstvo in socialne razmere.