-
Ustanovijo ga v Parizu, zastopal pa je v AO živeče Slovence, Hrvate in Srbe. Vodil ga je Ante Trumbić -
Predvidela povojno ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kot demokratično parlamentarno kraljevino pod upravo srbskega kralja Karađorđevića
-
Vodja SLS, dr. Anton Korošec na zasedanju državnega zbora na Dunaju predstavi Majniško deklaracijo, ki zahteva demokratično jugoslovansko državo znotraj AO -
Cilj deklaracije je širiti državo Kraljevine Srbije še na ozemlje Hrvatov in Slovencev -
Ustanovijo narodni svet, ki predstavlja interese vseh treh slovenskih strank
-
V Zagrebu ustanovijo skupno predstavniško telo -
Poleg galerije Slovenci dobimo v istem letu še Ljubljanskoi filharmonijo in Akademijo znanosti in umetnosti -
Karel I. bil pripravljen preurediti monarhijo v zvezno državo vendar manifesta Narodni svet SHS ni odobril -
Država ni bila mednarodno priznana, obstajala pa je samo 1 mesec. Slovesnost ob razglastivi je bila na Kongresnem trgu. Anton Korošec se je dogovarjal o načinu združevanja jugoslovanskih državnih tvorb -
Zaradi pritiskov Italije na ozemlje Slovencev in Hrvatov se se združile Kraljevina Srbija in Kralj. Črne gore ter Država SHS v Kraljevino SHS. Pogoje je narekovala Srbija -
Pomenila je izpopolnitev slovenskega šolskega sistema. Spoli so postajali enakopravnejši, znanost je napredovala, vrnili pa so se številni znanstveniki -
Določi Rapalsko mejo na Z ozemlja Slovencev -
Razdeljeno območje na cono A in B. Prebivalci se odločijo v kateri državi želijo živeti -
Ustava Kraljevine SHS nastala na Vidov dan. Na volitvah v ustavodajno skupščino sta največ glasov dobili stranki, ki sta zagovarjali centralno oblast, NRS in JDS. Stališča manjših strank niso upoštevali. Velika pooblastila je dobil kralj, zagotovljene pa so bile nekatere temeljne svoboščine. -
Najmočnejša je bila Narodna radikalna stranka, podpora strankam je bila razdrobljena po narodih. Leta 1928 Stjepana Radića (HKS) ustreli Puniša Račić (NRS), kar vodi v politično napetost med Hrvati in Srbi
-
Kralj Aleksander razpusti parlament in prepove politične stranke in sindikate. Nova vlada je bila odgovorna le njemu. Oktobra 1929 kralj preimenuje državo v Kraljevino Jugoslavijo. -
Vsiljena ustava, ki je dopuščala ustanavljanje političnih strank, stopnjuje se nezadovoljstvo in gospodarska kriza, leta 1934 pa kralja Aleksandra ubijejo v Marseillu -
-
Vodstvo OF poleti 1941 pozove Slovence na oborožen upor proti okupatorju. Prvi veliki upor je bil decembra 1941 na Gorenjskem, sledil je upor v Dražgošah januarja 42 - Cankarjev bataljon. Prvo večje osvobojeno ozemlje dobijo spomladi 42. Podpišejo Dolomitsko izjavo, ki daje premoć komunistični partiji v vodstvu OF. Marca 43 zmagajo partizani v Jelenovem žlebu nad Ribnico
-
S tem se je Kralj. Jugoslavija vključila v interesni krog osi. Pojavile so se demonstracije. -
General Dušan Simović prevzame vlado, kralj pa postane 17 letni Peter Karađorđević -
Hitler s prodorom nemških, italijanskih in madžarskih kopenskih sil porazi jugoslovansko vojsko. -
Vodili so jo ustaši (hrvaško, po fašističnem vzoru organizirano gibanje) -
V aprilski vojni ta del zasedli Nemci, vendar so ga dali v upravo Madžarom. Malce manj nasilni do Slovencev kot Nemci, prepovedali so slovenščino -
Vlada je emigrirala na ozemlje pod VB, državni predstavniki pa so podpisali brezpogojno kapitulacijo -
Vodili so jo komunisti, najštevilčnejši pa so bili krščanski socialisti. Njen cilj je bil osvoboditev domovine in prevzem oblasti. Vspostavijo VOS, poleti 1941 začnejo ustanavljati partizanske čete. OF zasede vlogo političnih voditeljev na Slovenskem, januarja 1942 pa objavijo svoje temeljne točke, ki so podobne londonskim točkam. -
Ljubljano z okolico, Notranjsko in Dolenjsko so združili v Ljubljansko pokrajino in si jo priključili. Pokrajina je dobila poseben status -
Zaveza SLS, liberalne stranke, socialistov in sredine, ki naj bi bila konkurenčna OF, vendar propade po dveh letih -
Združitev v protipartizanski tabor in vaške straže. Oboroževali in plačevali so jih Italijani. Pride do državljanske vojne med OF in vaškimi stražami, razvije pa se sredinski tabor -
Je najvišje partizansko predstavniško telo -
V bihaću, kjer potrdijo federalne ureditve države in obsodijo četnike. Zaveznike prosijo za potrditev partizanom kot enakovredne zaveznike -
Poleti 1943 se partizanske enote pomaknejo na ITA okupacijsko območje in razorožijo ITA vojsko. Z novo opremo porazijo četnike in vaške stražarje. Okrnjena nemška vojska jeseni 1943 sproži ofenzivo na osvobojeno ozemlje. -
Enota za boj proti partizanom, ki prisega okupatorju. Zadolženi so za varovanje prometnih povezav. Največji obseg so imeli leta 1944 z 18.000 pripadniki.
-
Novembra 1943 so v Teheranu sklenili, da Titove partizane priznajo kot sobojevnike proti fašistični nemčiji. Podporo, prej namenjena četnikom, zdaj dobijo partizani. -
Partizani zasedejo Ljubljansko pokrajino. Zasedejo jo tudi Nemci, partizani pa obračunajo s četniki.
-
Jajce, AVNOJ dobi zakonodajno vlogo. Ustanovijo NKOJ, njen predstavnik je Tito. Zahtevajo priključitev Primorske k YU. -
Po kapitulaciji preneha deloveti Slovenska zaveza, ustanovijo narodni odbor. Odbor ni imel vpliva na politično delovanje na Slovenskem. Domobrance in četnike so razglasili za slovensko vojsko, bili pa so protinemško usmerjeni. Niso več priznavali begunske vlade v Londonu
-
Vlogo zakonodajnega organa na Slovenskem je imel SOOO, ki se je preimenoval v SNOS -
Razlastili so stare lastnike zemlje in jo dali v upravo malim kmetom ali agrarnim interesentom
-
Cilj YU vojske je bil , da bi enote zasedle celotno ozemlje, ki bi ga po vojni zahtevali zase. Zadnje nemške enote so se predale 15.5 1945 pri Poljanah na Koroškem -
Leta 1944 slutijo konec vojne, Tito in Šubašič podpišeta sporazum, da bodo po vojni izvedene demokratične volitve. Začasno imenujejo Demokratična federativna Jugoslavija. Tito postane predsednik vlade, Šubašič pa zunanji minister -
Beograd, AVNOJ se preoblikuje v zvezno skupščino -
Edini kandidat na volitvah je Ljudska fronta s Titom na čelu, opozicijo so ustrahovali ali zaprli. Volile so lahko tudi ženske -
Razglašena je FLRJ in 30.1.1946 sprejmejo ustavo, ki je kopija SZ ustave -
Na volitvah sodeluje samo lista Osvobodilne fronte
-
Največ sredstev namenili gradnji elektrarn in težki industriji. Zapostavili so predelovalno industrijo in kmetijstvo
-
Ustavodajna skupščina izglasuje slovensko ustavo, ki je vezana na FLRJ. Slovenija dobi zastavo in grb, vendar izgubi vojsko, centralizira se gospodarstvo -
SZ je KPJ obtožila da ne sledi boljševiški doktrini. Prekinejo se odnosi med SFRJ in SZ, Jugoslavija pa z informbirojevci obračuna tako, da jih pošlje na Goli otok
-
Je imelo prvo srečanje v Beogradu. Jugoslavija je navezovala stike tako na V kot na Z, državljani pa so dobili potne liste -
FLRJ se preimenuje v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) -
Slovenija razmeroma brez vojn, Hrvaška se zaplete v dolg boj z jugoslovansko zvezno vojsko -
-
OZN pokaže nemoč, ko Srbi pobijejo okoli 8000 neoboroženih Bošnjakov