-
Od 2,5M let B.C do 4K B.C
Sestavljena je z: paleolitik (staro kamenodobno obdobje), mezolitik (srednjo kamenodobno obdobje) in neolitik (novo kamenodobno obdobje)
V paleolitiku so ljudje živeli kot lovci in nabiralci ter ustvarjali jamske poslikave.
V mezolitiku so se začeli ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo, kar je privedlo do razvoja prvih naselij.
V neolitiku se je kmetijstvo razvilo v polno, kar je omogočilo razcvet civilizacij, gradnjo mest -
Stari vek je zgodovinski časovni obdobje, ki se je začelo s pojavom pisave in končalo s padcem Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju n. št.
https://youtu.be/DEtrBkrP0yk -
Prve civilizacije so se pojavile okoli leta 3500 pr. n. št. v Mezopotamiji. Razvoj kmetijstva in namakalnih sistemov je omogočil stabilno pridelavo hrane, kar je omogočilo razvoj mest, pisave, gradnje in trgovine. Te civilizacije so imele hierarhične družbene strukture.
-
Predhomerska doba je obdobje pred Homerjevim časom v zgodovini Grčije. Zaznamovala jo je razvoj minojske in mikenske civilizacije ter kmetijstva, obrti, trgovine in vojn med grškimi plemeni.
-
Grška temna doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki je trajalo od 1100 pr. n. št. do začetka 8. stoletja pr. n. št. V tem obdobju je prišlo do upada kulture, gospodarstva in populacije. Grki so izgubili sposobnost pisanja in arhiviranja svoje zgodovine. Temna doba se je končala z vzponom poleis (grških mestnih držav) v 8. stoletju pr. n. št.
-
Grški polisi so bila majhna mesta, ki so se razvijala in vsaka je imela lastno vlado, zakone in vojsko. Najbolj znani polisi so bile Atene, Sparta, Korint, Tebe in Argos. Nastanek polisov je prinesel razvoj demokracije in drugih političnih sistemov ter je bil čas velikih grških filozofov, kot so Sokrat, Platon in Aristotel.
-
Arhaična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije, ki je trajalo od začetka 8. stoletja pr. n. št. do konca 6. stoletja pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z vzponom grških mestnih držav, demokracije, trgovine, kolonizacije, umetnosti in filozofije. Končala se je s persijskimi vojnami v začetku 5. stoletja pr. n. št.
-
Rim naj bi bil po legendi ustanovljen leta 753 pr. n. št. po kralju Romulu, vendar zgodovinski viri niso povsem jasni. Rim se prvič omenja v 7. stoletju pr. n. št. kot majhno etruščansko naselje, ki je postopoma raslo in postal eno najpomembnejših mest zahodne civilizacije.
-
Rimska republika je bila obdobje rimske zgodovine med leti 509 pr. n. št. in 27 pr. n. št., ko je rimska država bila vodena kot republika z dvema konsuloma in senatom.
-
Grško-perzijske vojne (492-479 pr. n. št.) so bile vojne med Grki in Perzijci, ki so se končale s grško zmago in preprečile perzijsko osvajanje Grčije. Vojne so okrepile grški nacionalni ponos in imele pomembne posledice za razvoj zahodne civilizacije.
-
Aleksander Veliki (356-323 pr. n. št.) je bil makedonski kralj in vojskovodja, ki je osvojil ozemlja od Grčije do Indije in ustvaril velik imperij. Bil je tudi učenec Aristotela in kulturni vodja svojega časa.
-
Helenistična Grčija je kulturno obdobje po Aleksandrovi osvojitvi, ki je prineslo razvoj umetnosti, arhitekture, filozofije in znanosti. Med pomembnimi državami so bile Makedonija, Pergamon, Rodos in Egipčansko Ptolemejsko kraljestvo. Aleksandrova osvojitev je spodbudila širjenje grške kulture in idej po Sredozemlju in bližnjem vzhodu.
-
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino med letoma 264 in 146 pr. n. št. Končale so se z rimsko zmago in uničenjem Kartagine, kar je pomenilo končni prevzem nadzora nad Sredozemljem s strani Rimske republike.
-
"Rimska Grčija" se nanaša na obdobje, ko je bila Grčija pod rimsko oblastjo. Rimljani so prevzeli veliko grške kulture, umetnosti in filozofije, ki so pomembno prispevali k razvoju Rimske republike in cesarstva. Rimska Grčija je igrala pomembno vlogo pri razvoju zahodne civilizacije in širjenju idej iz grške kulture, ki so še danes pomembne.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, vojskovodja in pisatelj, ki je živel v 1. stoletju pred našim štetjem. Postal je pomemben voditelj v rimski republiki, osvojil Galijo in postal njen diktator, kar je sprožilo serijo dogodkov, ki so vodili do konca rimske republike in vzpona rimskega cesarstva.
https://youtu.be/Cc0H1wFvmSk -
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik in vojskovodja, ki je vladal kot prvi rimski cesar od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti leta 14 n. št. V času njegovega vladanja se je rimska republika preoblikovala v cesarstvo in Avgust je uvedel številne reforme, ki so zagotovile stabilnost in napredek rimskega imperija.
https://youtu.be/PpVaiKtrw2w -
Rimsko cesarstvo je obdobje rimske zgodovine, ki se je začelo leta 27 pr. n. št. in trajalo do leta 476 n. št. Cesarstvo se je razširilo na veliko ozemlje, organizirano v province, in bilo pod vladavino cesarja. V tem obdobju je prišlo do velikega kulturnega razcveta.
-
Začetek krščanstva sega v prvo stoletje po Kristusu, ko je Jezus Kristus v Galileji začel oznanjati svojo vero in učenje. Po njegovi smrti in vstajenju so se njegovi učenci začeli širiti in ustanavljati skupnosti v Judeji, Siriji in drugih delih Bližnjega vzhoda. Krščanstvo se je širilo tudi med pogani in se počasi razvijalo v organizirano religijo z lastno hierarhijo in obredi. Prvi krščanski svetopisemski spisi, kot so evangeliji, so nastali v drugem stoletju.
https://youtu.be/755CLtpeuXA -
Rimski imperij se je razdelil na vzhodni in zahodni del leta 395 n. št. po smrti cesarja Teodozija I. Zahodni del, ki je imel svojo prestolnico v Rimu, je propadel leta 476 n. št., medtem ko je vzhodni del, znan kot Bizantinsko cesarstvo, nadaljeval svoje obstoje in se razvil v samostojno državo s prestolnico v Konstantinoplu.
https://youtu.be/B2z24ZUzQrI -
Bizantinsko cesarstvo (324-1453 n. št.) je trajalo več kot tisoč let in se nahajalo na območju današnje Turčije. Bizantinci so bili zelo zainteresirani za kulturo, znanost in umetnost ter so razvili svoje umetniške in arhitekturne stile. Cesarstvo je igralo pomembno vlogo pri ohranjanju in širjenju znanja iz antične Grčije in Rima.
-
Srednji vek je obdobje v zgodovini Evrope med antiko in renesanso, ki je trajalo približno od 5. do 15. stoletja. V tem obdobju je bil krščanstvo prevladujoča religija, vladarji pa so bili običajno kralji ali cesarji. Razvile so se tudi nove družbene strukture, kot so fevdalizem in mestno življenje. Srednji vek je bil tudi obdobje velikih družbenih, kulturnih in političnih sprememb, med katerimi so bile križarske vojne, padec Rimskega cesarstva in razvoj renesanse.
https://youtu.be/DEtrBkrP0yk -
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva se je zgodil v 5. stoletju, ko so ga napadli barbari, kot so Huni, Vandali in Ostrogoti. Vzrok za propad je bilo šibko upravljanje, notranji konflikti, razkroj rimske vojske in gospodarski upad
https://youtu.be/5tilhR0C6DY -
Cesar Justinijan I. je vladal Vzhodnemu rimskemu cesarstvu med letoma 527 in 565. Znan je po svoji reformi prava in po zgradbi Hagije Sofije v Konstantinoplu.
https://youtu.be/6oHr-zd6Bew -
Islamska vera je nastala v 7. stoletju na Arabskem polotoku, ko je prerok Mohamed prejel objave od Boga prek nadangela Gabrijela. Mohamed je svoje sporočilo oznanjal ljudem in sčasoma je Islam pridobil veliko privržencev. Islam je postopoma postal prevladujoča vera v arabskem svetu in se kasneje razširil po vsem svetu -
Karantanija je bila zgodovinska regija, ki se je nahajala na območju današnje Slovenije in dela Avstrije v obdobju od 7. do 9. stoletja. Imela je svojo lastno organizacijo in je bila pomembna v zgodovini slovenskega naroda.
https://youtu.be/0zUaXkfF7kk -
Rekonkvista je bilo obdobje v zgodovini Iberskega polotoka, v katerem so se krščanske kraljestva borila proti muslimanskim vladarjem in skušala ponovno pridobiti nadzor nad ozemljem. Trajalo je približno osem stoletij, od 711. leta do konca 15. stoletja
-
-
Velika šizma v krščanstvu se je zgodila leta 1054, ko se je krščanska cerkev na vzhodu (grško pravoslavna) ločila od tiste na zahodu (rimsko katoliška). Ločitev je bila posledica različnih teoloških, kulturnih in političnih razlik med cerkvama.
https://youtu.be/EWOpn8tRBME -
Križarske vojne so bile serija vojn v 11. in 13. stoletju, ki so jih sprožili krščanski vladarji z namenom osvoboditi Sveto deželo iz muslimanske oblasti in ponovno vzpostaviti krščanski nadzor nad njo.
https://youtu.be/w0_dyez19Xw -
Humanizem in renesansa sta bila gibanja, ki sta se pojavili v 14. in 15. stoletju v Italiji. Humanizem je poudarjal pomembnost človeškega razuma, kritičnega mišljenja in humanističnih ved, medtem ko je bila renesansa umetniško gibanje.
https://youtu.be/GNj_j3kiX_s -
Celjski grofje so bili srednjeveška plemiška družina, ki je imela velik politični in gospodarski vpliv v Sloveniji, Hrvaški, Avstriji in na Madžarskem v 14. in 15. stoletju. Bili so izjemno uspešni trgovci in podjetniki ter so bili tesno povezani s kralji, cesarji in papeži svojega časa.
https://youtu.be/q8m4KYRcwMI?list=PLUVYo9h6LdN4xrqwTn9PUK6uA30zyPVF9 -
Epidemija kuge je bila izbruh bolezni, ki je v srednjem veku terjala milijone življenj po vsem svetu. Bolezen je povzročala hude simptome, kot so vročina, otekle bezgavke in krvavitev iz organov, in je pogosto vodila v smrt.
https://youtu.be/ZjsThqXMj-I -
Turški vpadi so bili obdobje, v katerem so turška plemena in kasneje Osmansko cesarstvo vdrla na Balkan in ogrožala evropska ozemlja. Vpadi so se začeli v 14. stoletju in trajali vse do 19. stoletja, ko se je Osmansko cesarstvo začelo sesuvati
https://youtu.be/RZoAI2uluEY -
Izum tiskarskega stroja v 15. stoletju, ki ga je razvil Johannes Gutenberg, je imel velik vpliv na širjenje znanja in kulturnih dosežkov. S tiskom knjig so se zmanjšali stroški izdelave knjig, knjige pa so postale dostopnejše ljudem.
https://youtu.be/muuJGoIewq4 -
Leta 1453 so Osmani pod vodstvom Mehmeda II zavzeli Konstantinopol in s tem končali Bizantinsko cesarstvo. To je imelo velik vpliv na evropsko zgodovino, saj so se mnogi Bizantinci zatekli v zahodno Evropo, kjer so vplivali na humanistično gibanje in renesanso. -
Kmečki upori so bili serija ljudskih vstaj proti feudalni oblasti in kmetijskemu sistemu v Evropi v 14. in 15. stoletju. Med najbolj znanimi upori so angleški upor kmetov leta 1381, češki upor leta 1419 in nemški kmečki upor leta 1524.
-
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je španski raziskovalec Kristofor Kolumb s tremi ladjami iz Španije odplul proti zahodu in odkril novo celino, ki jo je imenoval "Indije".
https://youtu.be/H6FMR0KHnRU -
Novo vek se začne v 16. stoletju in se konča v 18. stoletju. Značilen je po pomembnih zgodovinskih dogodkih, kot so reformacija, razvoj znanosti in tehnologije, kolonializem, absolutizem in razsvetljenstvo.
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju v Evropi, ki je privedlo do razcepa krščanstva na katolištvo in protestantizem. Glavni akterji reformacije so bili Martin Luther, Jean Calvin in Huldrych Zwingli
https://youtu.be/ZjIwTqh_jTI -
Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 v Tübingenu natisnil protestantski reformator Primož Trubar. Katekizem je bil napisan v slovenskem jeziku in je služil kot verski učbenik za protestantske duhovnike in vernike
https://youtu.be/dTQAe9BmCRw -
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliško in protestantsko stranjo v Nemčiji. Dogovoril sta se o načelu "cuius regio, eius religio", kar pomeni, da je vsak vladar določil vero svojega ozemlja in so prebivalci sledili vero svojega vladarja.
https://youtu.be/qxkx44BEe78 -
Prva slovenska slovnica je delo protestantskega duhovnika Primoža Trubarja, ki je izšla leta 1550 v Tübingenu. Prav tako je Trubar leta 1555 izdal prvo slovensko knjigo, prevod Svetega pisma v slovenščino. -
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal v obdobju absolutizma. V času svoje vladavine je utrdil oblast francoske monarhije in postal znan po svoji izjavi "Država sem jaz" ter po gradnji Versajske palače.
https://youtu.be/uJyoj65fC-o -
Razsvetljenstvo je filozofsko, kulturno in intelektualno gibanje, ki se je v 18. stoletju pojavilo v Evropi in zagovarjalo razum, znanost in svobodo kot načine za premagovanje nevednosti in tiranije.
https://youtu.be/BUDqXLXP3m0 -
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Znana je bila po svojih reformah, ki so vključevale izboljšanje izobrazbe, zdravstva, pravne ureditve in vojske. Prav tako je uvedla t.i. "družinsko politiko", s katero je poskušala okrepiti moč dinastije Habsburžanov
https://youtu.be/3fwubghHzVM -
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA je bila obdobje hitrega industrijskega razvoja, ki se je začelo v 18. stoletju v Angliji in se je kasneje razširilo po Evropi in Ameriki. Označuje jo razvoj strojev in naprav, ki so nadomestili ročno delo ter omogočili masovno proizvodnjo
https://youtu.be/hijVBjvGJkE -
Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil francoski general in politik, ki je prevzel oblast po Francoski revoluciji in ustanovil Francosko cesarstvo. Pod njegovim vodstvom je Francija dosegla vrhunec svoje moči in osvojila velik del Evrope, preden je Napoleonovo cesarstvo doživelo poraz in je bil Napoleon izgnan na otočje Svetega Helena, kjer je umrl
https://youtu.be/uC8TK7GH85o -
Leta 1776 so se trinajst britanskih kolonij na severni celini Amerike razglasile za neodvisne Združene države Amerike. Osnovale so demokratično republiko, ki je postala ena izmed vodilnih držav sveta
https://youtu.be/tbRAvu6JPxc -
Francoska revolucija (1789-1799) je bila družbeni in politični preobrat, ki je odpravil francosko monarhijo in vzpostavil republiko. Revolucija je bila posledica številnih faktorjev, vključno z gospodarskimi težavami, socialno neenakostjo, politično korupcijo in vplivom razsvetljenske filozofije.
https://youtu.be/5eeg_W-1jEE -
Ilirske province so bile območje na Balkanu, ki ga je leta 1809 zasedla Francija pod vodstvom Napoleona Bonaparta in ga vključila v svoj imperij. V njem so se združile nekdanje dežele Habsburške monarhije, med njimi tudi slovenska ozemlja.
https://youtu.be/_W7pANQfxzc -
Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je v 19. stoletju uvedel avstrijski kancler Klemens von Metternich. Ta sistem je temeljil na ideji absolutne monarhije in ohranjanju tradicionalnih družbenih razredov
-
Po francoski okupaciji severne Italije in uspehu Giuseppeja Garibalda pri združevanju južnih italijanskih dežel, je leta 1861 nastala Kraljevina Italija pod vodstvom kralja Vittoria Emanuela II. S tem se je končala večstoletna razdrobljenost italijanskih ozemelj. -
Kongres Svete alianse v Ljubljani je bil mednarodni dogodek, ki se je zgodil leta 1821. Na njem so se zbrali predstavniki avstrijske, ruske in pruske vojske ter razpravljali o obnovitvi absolutističnih monarhij v Evropi po napoleonskih vojnah -
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar in kralj Ogrske ter Bohemije v obdobju od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Bil je vladar v obdobju Habsburške monarhije, ki se je soočila s številnimi izzivi, vključno z nacionalnimi gibanji, vojnami in modernizacijo
https://youtu.be/0ANgb7YBLhQ -
Pomlad narodov je bilo obdobje družbenih in političnih nemirov ter nacionalnih osvobodilnih gibanj v Evropi v letih 1848 in 1849. V tem obdobju so se začeli oblikovati tudi nacionalni programi in zahteve po združitvi slovenskih ozemelj. Leta 1918 se je uresničila ideja o Zedinjeni Sloveniji, ki se je združila s Srbijo in Hrvaško ter tvorila Kraljevino SHS.
https://youtu.be/wHvDtKtYWJo -
Bachov absolutizem se nanaša na politični sistem v Avstrijskem cesarstvu, ki ga je med letoma 1848 in 1859 vodil kancler Klemens von Metternich. Sistem je bil zasnovan na centralizaciji oblasti in ohranjanju avtoritarnega nadzora nad narodi v cesarstvu, kar je povzročilo veliko nezadovoljstva in napetosti med ljudstvom.
-
Druga industrijska revolucija je obdobje v zgodovini, ki se je začelo v drugi polovici 19. stoletja in je prineslo številne tehnološke izume, kot so električna energija, telegraf, telefon in avtomobil
-
Vojna med severnimi in južnimi državami ZDA zaradi vprašanja suženjstva in državne suverenosti, ki je trajala med letoma 1861 in 1865. Zmago so dosegli Severni, kar je vodilo k odpravi suženjstva in k izboljšanju položaja afroameriškega prebivalstva.
-
Avstro-ogrsko cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1867 z združitvijo Avstrije in Madžarske v dvojno monarhijo. To je bilo storjeno po dolgih letih prizadevanj obeh narodov za večjo samostojnost in enakopravnost znotraj cesarstva. -
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871, po koncu francosko-pruske vojne, ki se je končala s porazom Francije. Vodja Prusije, kancelar Otto von Bismarck, je uspel združiti različne nemške države v eno državo, ki je bila vodena s strani nemškega cesarja.
-
Rudolf Maister je bil slovenski general, vojaški strateg in politik, rojen leta 1874 v Kamniku. Med prvo svetovno vojno je bil poveljnik celjskega bataljona in kasneje ustanovil Slovensko legijo, ki je ob koncu vojne zasedla Štajersko
https://youtu.be/j-B_EI0ctiI -
-
Prva svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1914 in 1918, vključeval je večino velesil tedanjega časa ter je privedel do velikih sprememb v političnem svetu.
-
Soška fronta je bila vojaška fronta med Prvo svetovno vojno, ki je potekala med letoma 1915 in 1917 na italijansko-avstrijski meji ter je bila značilna po težavnem gorskem terenu in visoki žrtvovanosti na obeh straneh.
-
Ruska revolucija je bila serija političnih in družbenih dogodkov, ki so se odvili med letoma 1917 in 1923, in so vodili k padcu ruske monarhije, vzpostavitvi komunistične oblasti pod vodstvom Lenina ter ustanovitvi Sovjetske zveze. -
Od 1918 do 2022 po Kristusu.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena leta 1918 kot del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje preimenovane v Kraljevino Jugoslavijo, s ciljem združitve južnoslovanskih narodov pod eno državo. -
Pariška mirovna konferenca je potekala med letoma 1919 in 1920 in je bila mednarodna konferenca, na kateri so se zavezniške in povezniške sile po koncu Prve svetovne vojne dogovorile o pogojih miru ter oblikovale mirovne sporazume, ki so imeli pomembne posledice za Evropo in svet.
-
Trianonska pogodba, sklenjena leta 1920 po Prvi svetovni vojni, je določila novo mejo med Madžarsko in Kraljevino SHS (kasneje Jugoslavijo), ki je privedla do priključitve Prekmurja k Jugoslaviji.
-
Koroški plebiscit je bil referendum leta 1920, na katerem so se prebivalci Koroške odločali o pripadnosti Avstriji ali Jugoslaviji -
Stalinizem v Sovjetski zvezi je bil politični sistem pod vodstvom Josefa Stalina, zaznamovan z avtoritarnim nadzorom, kolektivizacijo kmetijstva, industrializacijo, političnimi čistkami in represijo
-
Fašizem v Italiji je bil politični sistem, ki se je razvil v dvajsetih letih 20. stoletja pod vodstvom Benita Mussolinija, zaznamovan z avtoritarno vladavino, nacionalizmom, diktaturo, kultom osebnosti ter represijo političnih nasprotnikov.
-
Kraljevina SHS je bila ustanovljena po koncu Prve svetovne vojne leta 1918 in kasneje preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo, kot združena država, ki je vključevala različne južnoslovanske narode.
-
Velika gospodarska kriza je bila globalna gospodarska recesija v 30. letih 20. stoletja, ki se je začela s padcem borznih tečajev leta 1929, povzročila množično brezposelnost, bankrota podjetij in globoko gospodarsko krizo.. -
Nacizem v Nemčiji je bil ideološki in politični sistem, ki je prevladoval med letoma 1933 in 1945 pod vodstvom Adolfa Hitlerja, zaznamovan z avtoritarno vladavino, rasizmom, nacionalizmom.
-
Španska državljanska vojna (1936-1939) je bila oboroženi konflikt v Španiji med republikanskimi silami in nacionalisti pod vodstvom Franca, ki se je končal z zmago nacionalistov in vzpostavitvijo fašistične diktature.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1939 in 1945 ter vključeval večino držav sveta, vključno z zavezniškimi silami in osi, ter je povzročil ogromno število smrtnih žrtev ter imel pomembne posledice za svetovno zgodovino.
-
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil aprila 1941, ko so sile osi, vključno z nacistično Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarijo, izvedle koordiniran napad, ki je privedel do hitrega zloma jugoslovanske vojske in razpadanja države. -
Jugoslavija (1945-1992) je bila socialistična federativna država, ki je združevala več etničnih skupin in je razpadla v več neodvisnih držav po političnih napetostih in vojnah.
-
OZN e bila ustanovljena leta 1945 kot mednarodna organizacija za ohranjanje svetovnega miru in spodbujanje mednarodnega sodelovanja -
Hladna vojna (1947-1991) je bilo obdobje političnih in ideoloških napetosti med ZDA in SZ ter njunima zaveznicama, ki je zaznamovalo tekmo za prevlado med kapitalizmom in komunizmom na svetovnem odru.
-
Korejska vojna (1950-1953) je bila oborožen konflikt med Južno Korejo pod podporo Združenih narodov in Severno Korejo pod vodstvom Kitajske in Sovjetske zveze. Vojna se je začela 25. junija 1950, ko so severnokorejske sile prečkale 38.
https://youtu.be/jA9neyKI62k -
ESKPJ (Evropska skupnost za premog in jeklo) je bila ustanovljena leta 1951 kot prva evropska integracijska organizacija za skupno upravljanje premoga in jekla ter spodbujanje gospodarskega sodelovanja. -
Londonski memorandum (1999) je bil sporazum, podpisan v Londonu, ki je določil načrt za reševanje konflikta na Kosovu in vzpostavitev civilne in varnostne misije. -
GN je bilo mednarodno politično gibanje, ustanovljeno leta 1961, ki je združevalo države, ki niso bile del vodilnih vojaških blokov med hladno vojno in je zagovarjalo neodvisnost, suverenost, nevmešavanje in sodelovanje med državami v razvoju. -
EGS (Evropska gospodarska skupnost) je bila ustanovljena leta 1957 z namenom vzpostavitve skupnega trga in spodbujanja gospodarskega sodelovanja med članicami. -
Kubanska kriza (1962) je bil vrhunec napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo zaradi postavitve sovjetskih raket na Kubi, kar je pripeljalo do bližine jedrskega spopada med obema državama. -
Vietnamska vojna (1955-1975) je bil oboroženi konflikt med Demokratično republiko Vietnam (Severni Vietnam) in Republiko Vietnam (Južni Vietnam)
-
Ameriški pristanek na Luni (1969) je bil dosežek NASA in vesoljske misije Apollo 11, v kateri je Neil Armstrong postal prvi človek, ki je stopil na površino Lune.
-
-
-
-
Plebiscit o osamosvojitvi (1990) je bil referendum v Sloveniji, na katerem je večina prebivalcev glasovala za osamosvojitev od nekdanje SFRJ, kar je pripeljalo do razglasitve neodvisnosti Slovenije. -
Denacionalizacija in privatizacija sta procesa, ki vključujeta prenos državne lastnine v zasebne roke ter spodbujanje gospodarske liberalizacije in tržnega gospodarstva.
-
Razglasitev samostojnosti Slovenije (1991) je bil akt, s katerim je slovenski parlament uradno razglasil neodvisnost države od nekdanje Jugoslavije (SFRJ), kar je vodilo v proces osamosvojitve Slovenije. -
Vojna za Slovenijo (1991) je bil oboroženi konflikt med Teritorialno obrambo Slovenije in Jugoslovansko ljudsko armado, ki je privedel do osamosvojitve Slovenije in vzpostavitve neodvisne države.
-
Sprejetje slovenske ustave (1991) je bil proces, v katerem je bila sprejeta temeljna pravna listina RS, ki je določala organizacijo države, človekove pravice in svoboščine. -
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska združba držav, ki si prizadeva za utrditev miru, stabilnosti in napredka v Evropi ter spodbuja gospodarsko sodelovanje, skupno regulacijo in svobodno gibanje ljudi, blaga, storitev in kapitala med svojimi članicami. -
Vključitev Slovenije v NATO (2004) je bil proces, v katerem je Slovenija postala polnopravna članica Severnoatlantskega zavezništva, kar je priznalo njeno zavezanost k varnosti, obrambi in sodelovanju z ostalimi članicami v okviru zavezništva. -
Slovenska priključitev Evropski uniji (2004) je bil proces, v katerem je Slovenija postala polnopravna članica EU, kar je priznalo njeno vključenost v evropsko politično in gospodarsko združbo ter sodelovanje v skupnih politikah in programih EU. -
Slovenski vstop v euroobmočje (2007) je bil proces, v katerem je Slovenija uvedla evro kot uradno valuto, kar je priznalo njeno gospodarsko stabilnost in integracijo v skupni evropski denarni sistem. -
Slovenska gospodarska kriza (2008) je bila obdobje hude recesije, ki je sledila globalni finančni krizi, ter je prizadela gospodarsko aktivnost, brezposelnost in javnofinančno stanje v državi.
-
Epidemija COVID-19, ki se je začela leta 2019, je povzročila globalno zdravstveno krizo in družbene spremembe ter imela pomemben vpliv na svetovno gospodarstvo, javno zdravje in vsakdanje življenje ljudi.
