-
Prazgodovina je obdobje človeške zgodovine pred pojavom pisave in dokumentiranimi zgodovinskimi viri. To obdobje je zaznamovano z razvojem človeških družb, prvimi oblikami kulture, spreminjanjem načina življenja ter napredkom v orodjih in tehnologiji. Prazgodovina je pomembno obdobje za razumevanje človeške evolucije, saj je prav v tem času prišlo do pomembnih preoblikovanj v načinu življenja in razvoju človeške družbe.
-
Nastanek prvih civilizacij je povezan z razvojem kmetijstva in stalnih naselbin ter s tem povezanih družbenih, političnih, gospodarskih in kulturnih sistemov. Nastanek prvih civilizacij je zaznamoval prehod iz nomadskega načina življenja v stalne naselbine, razvoj kompleksnih družbenih struktur, organizacije politične moči ter napredek v umetnosti, znanosti in tehnologiji. -
Stari vek je obdobje zgodovine, ki sega od začetka civilizacij do konca Zahodnega rimskega cesarstva. Ta obdobje je zaznamovano z razvojem različnih starodavnih civilizacij in kultur ter je temelj za številne aspekte sodobnega sveta. Stari vek je temeljni del človeške zgodovine, saj so njegove civilizacije in dosežki oblikovali svet, v katerem živimo danes.
-
Predhomerska doba je obdobje pred nastankom grških epov, kot sta Iliada in Odiseja, ter pred obdobjem klasične Grčije. V tem obdobju sta se razvili dve civilizaciji: minojska civilizacija in mikenska civilizacija
Minojska civilizacija je dobila ime po legendarnem kralju Minosu in je cvetela med približno 2700 in 1450 pr. n. št. na Kreti.
Mikenska civilizacija je dobila ime po mestu Mikene v Grčiji in je cvetela med približno 1600 in 1100 pr. n. št. -
Grška temna doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki sledi padcu mikenske civilizacije in je zaznamovano z občutnim upadom političke, gospodarske in kulturne dejavnosti v regiji. To obdobje se običajno razteza med 12. in 9. stoletjem pr. n. št.
Ime "temna doba" izhaja iz dejstva, da je zgodovinska dokumentacija o tem obdobju zelo omejena, kar otežuje natančno razumevanje dogajanja.
Glede na arheološke najdbe se zdi, da je bilo tudi versko življenje manj razvito v tem obdobju. -
Nastanek grških polisov, tudi znanih kot mestnih-držav, je bil ključen dogodek v zgodnji grški zgodovini. Polis je predstavljal temeljno politično enoto grške družbe, kjer so se odvijale politične, gospodarske, družbene in kulturne dejavnosti. Grški polisi so predstavljal pomemben prehod v grški zgodovini, saj so prinesel večjo politično, socialno in kulturno kompleksnost ter oblikoval temelje za razvoj klasične grške civilizacije. -
Arhaična Grčija je obdobje ki je bilo zaznamovano s pomembnimi političnimi, družbenimi, kulturnimi in gospodarskimi spremembami v grškem svetu. Gospodarsko se je arhaična Grčija preoblikovala zaradi povečanja trgovine, uvedbe kovancev in izboljšanja kmetijskih tehnik.
V tem obdobju so se tudi razvile nove oblike vladanja, kot sta tiranija in oligarhija. -
Ustanovitev Rima je povezan s starodavnim mitom, ki ga opisujejo zgodnje rimske legende. Po rimskem prepričanju je bil Romul, ki je bil eden od dvojčkov, ki ju je mati Rea Silvia rodila s bogom Marsom, ustanovitelj Rima. Po mitu sta bila Romul in njegov brat Remus pustolovca, ki sta bila prepuščena reki Tibera in sta nato vzgojena v gozdu. Ko sta postala odrasla, sta se vrnila in se odločila ustanoviti novo mesto na sedanjem mestu Rima. -
Rimska republika je bila oblika rimskega političnega sistema, ki je obstajala med letoma 509 pr. n. št. in 27 pr. n. št. V tem obdobju je bil Rimski imperij še vedno republika, kjer so oblast delili različni politični organi. V Republiki so vladali senatorji, aristokratska elita, ki je bila izvoljena v Senat. Republika je bila organizirana v province, ki so jih vodili provincialni guvernerji.
-
Klasična Grčija je obdobje v zgodovini stare Grčije, ki je segalo od konca perskih vojn v 5. stoletju pr. n. št. do smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. To je bilo obdobje izjemnega kulturnega, političnega in intelektualnega razcveta, ki je pustilo globok vpliv na zahodno civilizacijo. Klasična Grčija je postavila temelje za številna področja, kot so politika, umetnost, literatura, filozofija, znanost in šport.
-
Grško-Perzijske vojne, znane tudi kot Perzijske vojne, so bile serija vojaških spopadov med antično Grčijo in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Vzrok za vojne je bil perzijski poskus širjenja oblasti nad grškimi mestnimi državami na zahodni obali Male Azije in Egejskega morja. Grki so se uspešno uprli perzijski vojaški premoči, kar je okrepilo njihov občutek enotnosti in pripadnosti grški kulturi.
-
Aleksander Veliki, znan tudi kot Aleksander Makedonski, je bil en od najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti v antični zgodovini. Rodil se je leta 356 pr. n. št. v Pelli, v severni Grčiji, kot sin kralja Filipa II. Makedonskega. Po smrti očeta leta 336 pr. n. št. je prevzel prestol in postal kralj Makedonije. Aleksander Veliki je s svojimi osvajalskimi podvigi, vizionarskim vodenjem in kulturnim vplivom pustil trajno zaznamovanost na zgodovino.
-
Helenistična Grčija se nanaša na obdobje po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št., ko je njegovo ogromno makedonsko cesarstvo razpadlo na več manjših kraljestev, imenovanih helenistična kraljestva. Ta obdobje je trajalo približno do leta 31 pr. n. št., ko je bila ustanovljena rimska provinca Egipt. Čeprav je helenistična Grčija pomenila konec polisov in samostojne grške politične enotnosti, je pustila pomemben vpliv na zgodovino in kulturo.
-
Punske vojne so bile serija konfliktov med antično rimsko republiko in kartagenskim imperijem v obdobju med letoma 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Imenovane so po mestu Kartagina (današnji Tunizija), ki je bilo glavno mesto kartagenskega imperija. Punske vojne so imele pomemben vpliv na širjenje rimskega vpliva in vzpon Rimskega imperija. Z zmago v punskih vojnah je Rim postal vladar Sredozemlja in osnoval eno največjih imperijev v zgodovini.
-
Rimska Grčija se nanaša na obdobje zgodovine, ko je bilo ozemlje Grčije in drugih grških mestnih držav pod vladavino Rimskega cesarstva. To obdobje je sledilo osvojitvi Grčije s strani Rimske republike in kasneje Rimskega cesarstva. V rimski Grčiji so se razvili tudi številni znani grški pisatelji in pesniki. Grška mitologija je prav tako ostala pomemben del rimske kulture, pri čemer so rimski bogovi pogosto povezani z grškimi bogovi.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski vojskovodja, politik in državnik, ki je igral ključno vlogo v zgodovini Rimske republike. Rojen je bil leta 100 pr. n. št. in umrl leta 44 pr. n. št. Cezar je postal znan kot izjemno sposoben vojskovodja in strateg ter je dosegel pomembne vojaške uspehe. Med njegovimi najbolj znanimi dosežki je osvojitev Galije (današnje Francije), kar mu je prineslo velik ugled in politično moč v Rimu.
-
Gaj Oktavijan Avgust, znan tudi kot Oktavijan, je bil rimski politik in vojskovodja, ki je igral ključno vlogo pri vzpostavitvi in utrditvi rimskega cesarstva. Bil je posvojeni sin Julija Cezarja in je postal njegov glavni dedič in naslednik. Njegova vladavina je trajala več kot 40 let, do njegove smrti leta 14 n. št.
Avgust je izvedel številne reforme, ki so pripomogle k stabilizaciji rimskega cesarstva. -
Rimsko cesarstvo je bilo eno največjih in najmočnejših cesarstev v zgodovini. Rimsko cesarstvo je bilo znano po svoji vojaški moči in organizaciji. Imelo je dobro razvito vojsko, ki je omogočala osvajanje novih ozemelj in ohranjanje reda na obstoječih ozemljih.
Rimsko cesarstvo je prav tako pomembno vplivalo na razvoj umetnosti, znanosti, prava in politike. -
Krščanstvo je monoteistična religija, ki izhaja iz življenja, nauka in smrti Jezusa Kristusa. Začetek krščanstva je povezan z Jezusovim javnim delovanjem v prvem stoletju našega štetja. Krščanstvo je postalo ena najvplivnejših religij in je močno zaznamovalo zahodno civilizacijo. Obstaja več različnih krščanskih verskih tradicij, vključno z rimskokatoliško cerkvijo, pravoslavjem in različnimi protestantskimi denominacijami. -
Rimski imperij je bil v 4. stoletju razdeljen na zahodni in vzhodni del, kar se pogosto imenuje delitev imperija. Ta delitev je bila posledica političnih, vojaških, gospodarskih in kulturnih dejavnikov, ki so postopoma pripeljali do razdrobljenosti imperija. Delitev Rimsko cesarstva je pripeljala do različnih zgodovinskih razvojev na vzhodnem in zahodnem ozemlju. -
Bizantinsko cesarstvo, znano tudi kot Vzhodno rimsko cesarstvo, je bilo obdobje v zgodovini, ko je Rimsko cesarstvo preživelo in se nadaljevalo v Vzhodni del, s prestolnico v Konstantinoplu (danes Istanbul, Turčija). Bizantinsko cesarstvo je obstajalo od leta 330, ko je cesar Konstantin Veliki ustanovil novo prestolnico, do leta 1453, ko je bilo Konstantinopol zavzeto s strani Osmanskega cesarstva.
-
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu pod vladavino cesarja Konstantina Velikega v 4. stoletju. Pred tem je Rimsko cesarstvo sprejelo različne politeistične in paganistične religije, medtem ko je krščanstvo bilo manjšinska vera, ki je doživljala preganjanje in zatiranje. S tem sprejetjem krščanstva kot državne vere se je začel proces krščanskega vpliva na rimsko družbo, kulturo in politiko. -
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil dolgotrajen in kompleksen proces. Obstajajo različni dejavniki, ki so prispevali k temu propadu. Med glavnimi dejavniki propada zahodnega dela Rimskega cesarstva so:
1. Notranje težave
2. Pritiski zunanjih sovražnikov
3. Delitev imperija
4. Migracijska gibanja
5. Vojaška kriza Leta 476 je Odoaker, germanski vojskovodja, zavzel Rim in sesul zadnje oblast zahodnega cesarja Romula Augusta. -
Srednji vek je obdobje zgodovine, ki se običajno razteza od padca Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju do začetka renesanse v 15. stoletju. To je bilo obdobje, ki je sledilo antičnemu obdobju in predhodilo sodobnemu obdobju.
Srednji vek je bil obdobje, ki je bilo precej raznoliko in kompleksno, z različnimi političnimi, družbenimi, verskimi in kulturnimi vplivi. Kljub svoji pogosto prikazani "temni" podobi je bilo obdobje srednjega veka tudi čas inovacij, napredka in kulturnega razcveta. -
Cesar Justinijan I. je bil vzhodnorimski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565. Justinijan je znan po svojem obsežnem prizadevanju za obnovo rimskega cesarstva in uveljavljanju prava ter za njegove vojaške in gradbene dosežke. Justinijanovo vladavino pa zaznamujejo tudi verski spori, med drugim Konstantinopelski škizma med Pravoslavno in Katoliško cerkvijo ter Nika vstaja leta 532 v Carigradu, ki jo je cesar uspel zatreti s silo.
-
Islam je monoteistična religija, ki se je začela v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Njegov začetek je povezan z življenjem in učenjem preroka Mohameda. Islam je postopoma vplival na družbo, kulturo, politiko in pravo na Arabskem polotoku ter se širil na druga območja Bližnjega vzhoda, Afrike, Azije in Evrope. -
Karantanija je bila zgodovinska slovanska kneževina, ki je obstajala na območju današnje Slovenije in deloma Avstrije. Ime Karantanija izvira iz slovanskega imena Karantanci, ki je bilo ime za slovansko pleme, ki je naseljevalo to območje. Med najbolj znanimi vladarji Karantanije je bil knez Borut, o katerem obstaja nekaj zgodovinskih zapisov. Borut je bil zadnji samostojni vladar Karantanije.
-
Rekonkvista je bilo obdobje v zgodovini Iberskega polotoka. Gre za proces, v katerem so krščanski kraljestva na Iberskem polotoku z vojaškimi pohodi in osvajanjem postopno izrinjala muslimanske vladarje iz svojih ozemelj. Rekonkvista je imela pomemben vpliv na oblikovanje španske identitete, krepila je versko in kulturno enotnost krščanskega prebivalstva ter pripomogla k ponovni krščanski prevladi nad Iberskim polotokom.
-
Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja je zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 25. decembra 800 v Baziliki svetega Petra v Rimu. Karlo Veliki, znan tudi kot Karel I., je bil kralj Frankovskega kraljestva in je bil v tem času že močan in vpliven vladar. S kronanjem je papež potrdil Karla Velikega kot vladarja nad velikim območjem, ki je zajemalo večino Zahodne Evrope. -
Velika shizma, znana tudi kot Vzhodno-zahodna shizma, je bila delitev krščanske Cerkve v 11. stoletju na Vzhodno pravoslavno Cerkev in Rimskokatoliško Cerkev. Ta razkol je imel globoke verske, politične in kulturne posledice ter je vplival na zgodovino krščanstva. Razkol je nastal zaradi več vzrokov, med katerimi so bili teološki spor o papeževi avtoriteti, uporaba različnih liturgičnih jezikov, spori o obredih in tudi politična rivalstva med Vzhodnim in Zahodnim cesarstvom. -
Križarske vojne so bile serija oboroženih konfliktov med 11. in 13. stoletjem med krščanskimi vojskami zahodne Evrope in muslimanskimi silami na Bližnjem vzhodu, predvsem v Jeruzalemu in drugih delih Svete dežele. Križarske vojne so bile izjemno nasilne in brutalne, pri čemer so križarji izvajali vojaške pohode, obleganja, množična pokolstva in plenjenje mest ter uničevanje kulture in dediščine.
-
Humanizem in Renesansa sta bila pomembna gibanja v zgodovini, ki sta močno vplivala na evropsko družbo, kulturo, umetnost, filozofijo in znanost.
Humanizem je intelektualno gibanje, ki se je razvilo v 14. in 15. stoletju v Italiji in se kasneje razširilo po vsej Evropi.
Renesansa (italijanska beseda "rinascita", kar pomeni "ponovno rojstvo") je bilo kulturno in umetniško gibanje, ki se je razvilo v 14. stoletju v Italiji in trajalo do 17. stoletja. -
Celjski grofje so bili plemiška družina, ki je v 14. in 15. stoletju vladala na območju današnje Slovenije. Imeli so pomembno vlogo v političnem, vojaškem in gospodarskem življenju Svetega rimskega cesarstva ter so se uveljavili kot ena najmočnejših plemiških družin svojega časa. Najbolj znan predstavnik Celjskih grofov je bil Herman II. Celjski, ki je bil poročen z Elizabeto Bosmansko, hčerko bosanskega kralja.
-
Epidemija kuge, znana tudi kot črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini. Ta epidemija kuge je prizadela Evropo med letoma 1347 in 1351 ter povzročila izredno visoko stopnjo smrtnosti in hudo trpljenje. Kuga je prinesla številne smrti in je imela uničujoče posledice za družbo in gospodarstvo. Ljudje so umirali v velikem številu, s smrtnostjo med 30 in 60 odstotki v prizadetih regijah. -
Turški vpadi se nanašajo na serijo vojaških invazij in napadov Osmanovskega cesarstva (turškega cesarstva) na različne evropske dežele in regije v obdobju od 14. do 17. stoletja. Ti vpadi so imeli pomemben vpliv na zgodovino Evrope, Balkana in Sredozemlja ter so prinesli spremembe v političnem, družbenem, kulturnem in verskem smislu. Osmanovsko cesarstvo je bilo eno najmočnejših in najobsežnejših imperijev v zgodovini.
Turški vpadi so imeli trajne posledice za prizadete regije. -
Izum tiskarskega stroja je pomemben mejnik v zgodovini tiskanja in je bistveno vplival na način, kako so se besedila in publikacije proizvajale ter širile. Izum tiskarskega stroja je pripisovan nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu v 15. stoletju. Izum tiskarskega stroja je zaznamoval prehod iz rokopisnega do tiskanega obdobja ter omogočil masovno razmnoževanje knjig in drugih publikacij. -
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je Osmansko cesarstvo pod vodstvom sultana Mehmeda II. osvojilo bizantinsko prestolnico Konstantinopel (današnji Istanbul). Ta dogodek je imel pomembne posledice za zgodovino Balkanskega polotoka, Evrope in Bližnjega vzhoda. Zavzetje Konstantinopla je pomenilo konec Bizantinskega cesarstva in padec večstoletne rimske tradicije na tem območju. -
Kmečki upori so bili serija uporov in nemirov, ki so se pojavili v različnih delih Evrope med srednjim vekom in zgodnjim novim vekom. Ti upori so bili posledica nezadovoljstva kmečkega prebivalstva zaradi ekonomskih in socialnih težav ter povečane obremenitve in izkoriščanja s strani plemstva in fevdalnih gospodarjev. Med najbolj znane kmečke upore spadajo:
1. Veliki kmečki upor v Nemčiji (1524-1525)
2. Pugačevljev upor v Rusiji (1773-1775)
3. Wat Tylerjev upor v Angliji (1381) -
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je italijanski raziskovalec Krištof Kolumb za Špansko kraljevino izvedel svojo prvo odpravo in prispeval k pomembnemu dogodku v svetovni zgodovini. Kolumb je iskal morsko pot do Azije, a namesto tega nenamerno odkril novo celino, ki jo je kasneje poimenoval "Indije" in je danes znana kot Amerika. -
Novi vek je obdobje v zgodovini, ki se je začelo v 16. stoletju in se nadaljevalo do konca 18. stoletja. To obdobje je zaznamovalo pomembne družbene, politične, kulturne in gospodarske spremembe, ki so oblikovale sodobni svet. V umetnosti je Novi vek prinesel tudi pomembne spremembe. Pojavile so se nove umetniške smeri, kot so barok, renesansa, klasicizem in rokoko. Eden najpomembnejših dogodkov, ki je zaznamoval začetek novega veka, je bila odkritja in raziskovanje novih svetov.
-
Reformacija je močno zaznamovala Evropo in povzročilo pomembne verske, družbene in kulturne spremembe. Gre za gibanje reformacije znotraj krščanstva, ki je izzvalo razcep od katoliške cerkve in vzpostavilo nove verske smeri in cerkvene organizacije. Reformacija je povzročila tudi verske vojne in politične spopade med katoliškimi in protestantskimi državami ter vplivala na preoblikovanje politične in verske krajine Evrope. -
Prvi dve slovenski tiskani knjigi sta bili "Katekizem" in "Abecednik". Obe deli je napisal Primož Trubar, slovenski protestantski duhovnik, pisatelj in reformator. "Katekizem" je bil objavljen leta 1550 in je bil verski učbenik, namenjen poučevanju osnov krščanske vere. "Abecednik" je bil objavljen leta 1550 in je bil prva tiskana slovenska abeceda. Oba dela, "Katekizem" in "Abecednik", sta bila pomembna za razvoj in standardizacijo slovenskega jezika ter za širjenje protestantske vere. -
Augsburški verski mir, znan tudi kot Augsburgska konfesija, je bil dogovor, dosežen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi knezi Svetega rimskega cesarstva. Ta dogovor je imel pomembno vlogo pri končanju verskih vojn med katoličani in protestanti ter vzpostavitvi načela cuius regio, eius religio (čigar dežela, njegova vera). Augsburški verski mir je priznal pravico knezov, da izberejo vero za svoje ozemlje, bodisi katoliško bodisi protestantsko. -
Prva slovenska slovnica je bila delo Adama Bohoriča, slovenskega protestantskega duhovnika in učitelja. Leta 1584 je izdal knjigo z naslovom "Arcticae horulae succisivae" (Zimske urice), ki velja za prvo celovito slovnico slovenskega jezika. Prevod svetega pisma v slovenščino je bil opravljen v več fazah in je bil delo več različnih prevajalcev. Med najbolj znanimi prevodi je prevod Biblije, imenovan "Dalmatinova Biblija", ki ga je opravil protestantski duhovnik Jurij Dalmatin. -
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj. Pogosto ga povezujejo z absolutističnim vladanjem, saj je bil eden najbolj znanih absolutističnih vladarjev v evropski zgodovini. Absolutizem je politični sistem, v katerem vladar absolutno obvladuje državo in ima neprikosovano oblast. Ludvik XIV. je verjel v načelo kraljeve absolutne oblasti, znano kot "l'État, c'est moi" (Država sem jaz).
-
Razsvetljenstvo je bilo intelektualno gibanje, ki se je razvilo v Evropi. Središče razsvetljenstva je bilo v Franciji, vendar je imelo vpliv tudi na druge dele sveta, vključno z Anglijo, Nemčijo, Italijo in Združenimi državami. Razsvetljenstvo je poudarjalo pomen razuma, znanosti, svobode in napredka. Filozofi in intelektualci tega obdobja so verjeli v moč človeškega razuma, da razsvetli družbo, rešuje probleme in doseže napredek.
-
Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrijskega cesarstva in od leta 1740 do svoje smrti leta 1780 vladarica Habsburške monarhije. Bila je ena najpomembnejših vladarjev svojega časa in ima pomembno mesto v zgodovini Avstrije in Srednje Evrope. Med njenim vladanjem je Marija Terezija izvedla številne reforme, ki so imeli dolgoročen vpliv na državo.
Marija Terezija je bila znana po svoji avtoritarni vladavini in močnem upravljanju države. -
Prva industrijska revolucija je bila obdobje hitrega industrijskega in tehnološkega razvoja, ki se je začelo v Angliji in se razširilo po vsem svetu v naslednjih desetletjih.
Glavni dejavnik, ki je pripeljal do industrijske revolucije, je bil prehod od ročne proizvodnje k strojni proizvodnji. To je bilo omogočeno z uvajanjem naprednih strojev in tehnologij, kot so parni stroji, tkalni stroji, stroji za predelavo tekstila in še ostalih. -
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški voditelj in politik. Postal je ena izmed najbolj prepoznavnih in vplivnih osebnosti v zgodovini sveta. Njegov vpliv na Evropo je bil ogromen, saj je prispeval k spreminjanju politične in družbene krajine ter širjenju francoskih idej in reform v drugih državah. Njegove vojaške in politične inovacije so imele dolgoročen vpliv na vojaško strategijo in organizacijo oboroženih sil.
-
ZDA, ali Združene države Amerike, so nastale kot rezultat dolgega procesa kolonizacije, ustanavljanja kolonij in pridobivanja neodvisnosti od britanske kolonialne oblasti. Od takrat naprej so se ZDA razvijale kot mlada država, ki se je širila proti zahodu, pridobivala nove ozemlje, spodbujala gospodarsko rast in postala ena izmed vodilnih svetovnih sil. Spremljali so jo notranji konflikti, kot so ameriška državljanska vojna ter gibanja za državljanske pravice in enakost. -
Francoska revolucija je bila obdobje družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799. Ta revolucija je predstavljala prelomno obdobje v zgodovini Francije in celo v svetovni zgodovini, saj je spremenila politično in družbeno pokrajino ter vplivala na širjenje revolucionarnih idej po Evropi. Glavni vzroki za revolucijo so bili socialne neenakosti, ekonomska kriza, politična represija in nezadovoljstvo prebivalstva.
-
Ilirske province so bile ozemlje, ki ga je Napoleon Bonaparte ustanovil leta 1809 na področju današnje Slovenije, Hrvaške in dela Italije. Ime "Ilirske province" izhaja iz rimskega imena za te kraje - Ilirija. Napoleon je želel zmanjšati vpliv Avstrije na območju Srednje Evrope in okrepiti svoj nadzor nad temi strateškimi ozemlji. Vendar so Ilirske province sprožile tudi številne konflikte in odpor med lokalnim prebivalstvom.
-
Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je uvedel avstrijski državnik Klemens von Metternich v obdobju Restauracije po Napoleonovih vojnah. Metternich je bil prepričan, da je absolutna oblast monarha potrebna za ohranjanje reda in preprečevanje političnih pretresov ter revolucij. V okviru Metternichovega absolutizma je bil ustanovljen tudi Svetoalianski sistem, ki je bil oblikovan na Dunajskem kongresu leta 1815.
-
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana. -
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar in kralj Ogrske. Vladal je od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Njegovo vladanje je trajalo izjemno dolgo obdobje in bilo zaznamovano z mnogimi pomembnimi dogodki in spremembami v Evropi ter v avstrijsko-ogrskem cesarstvu. Cesar Franc Jožef I. je bil znan po svoji trdni avtoriteti in konservativnih pogledih. Cesar Franc Jožef I. je umrl leta 1916 in ga je nasledil njegov nečak Karel I.
-
Pomlad narodov je bilo obdobje v evropski zgodovini, ki se je začelo leta 1848 in se nadaljevalo v naslednjih nekaj letih. To obdobje je bilo zaznamovano s serijo političnih, družbenih in nacionalnih gibanj ter revolucij, ki so se razširile po večini Evrope. V kontekstu Slovenije se je v tem obdobju izoblikovala ideja o zedinjeni Sloveniji. Slovenija je takrat spadala pod Avstrijsko cesarstvo in bila del Habsburške monarhije. -
Bachov absolutizem je poskušal konsolidirati moč in oblast cesarice in njene administracije ter uveljaviti sodobne reforme v državi. Kljub nekaterim dosežkom in modernizacijskim prizadevanjem je bilo obdobje tudi zaznamovano s spori in nasprotovanjem tradicionalnih elit ter omejenim napredkom pri uveljavljanju reform. Po smrti cesarice Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. je njuno nasledstvo prineslo spremembe v vladanju Avstrijskega cesarstva.
-
Druga industrijska revolucija je obdobje hitrega gospodarskega in tehnološkega napredka, ki se je zgodilo med koncem 19. in začetkom 20. stoletja. To obdobje je prineslo revolucionarne spremembe v industrijski proizvodnji, prometu, komunikacijah in družbenih strukturah. Druga industrijska revolucija je pomembno prispevala k pospešenemu gospodarskemu razvoju, tehnološkemu napredku in spremembam v družbeni strukturi.
-
Nastanek Kraljevine Italije sega v drugo polovico 19. stoletja. Pred združitvijo je ozemlje Italije sestavljalo več manjših držav, mestne državice, papeške države in neodvisne kraljevine. Gibanje za združitev Italije, znano kot Risorgimento, je zagovarjalo politično in kulturno združitev italijanskih ozemelj v enotno državo. Kraljevina Italija je še naprej nadaljevala svoje napore za popolno združitev italijanskih ozemelj. -
Ameriška državljanska vojna je bila ena najbolj pomembnih in uničujočih vojn v zgodovini Združenih držav Amerike. Vojna je bila posledica različnih političnih, gospodarskih in socialnih razlik med Severnimi državami (Zveza) in Južnimi državami (Konfederacija). Ameriška državljanska vojna se je končala 9. aprila 1865 s predajo generala Konfederacije Roberta E. Leeja generalu Zveze Ulyssesu S. Grantu v Appomattox Courthouseu v Virginiji.
-
Avstro-Ogrska je bila ustanovljena leta 1867 kot rezultat Avstrijsko-ogrskih izglede. Ta politična tvorba je združevala Avstrijsko cesarstvo in Kraljevino Ogrsko v eno državo pod skupno vladavino avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Po koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstro-Ogrska razpadla in se razdelila na več novonastalih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška, Kraljevina SHS (kasneje Jugoslavija) in druge. -
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 po koncu franco-pruske vojne. Nastanek Nemškega cesarstva je bil rezultat prizadevanj nemških držav za združitev v enotno nacionalno državo. Po vojni je pruski kancelar Otto von Bismarck odigral ključno vlogo pri združitvi nemških držav pod vodstvom Prusije. Zbrali so se v dvorani ogledal v palači Versailles 18. januarja 1871, kjer je bilo proglasjeno Nemško cesarstvo. -
Rudolf Maister je bil slovenski vojaški poveljnik, pesnik, politik in kulturni delavec. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku, ki je bil takrat del Avstro-Ogrske. Maister je bil pomemben lik v zgodovini Slovenije, zlasti v obdobju med prvo svetovno vojno in oblikovanjem nove države. Maister je najbolj znan po svoji vlogi v obrambi Maribora leta 1918, ko je vodil obrambo mesta pred nemško vojsko, ki je hotela priključiti Maribor k Avstriji.
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo je bil ključni dogodek, ki je sprožil verižno reakcijo dogodkov in nazadnje pripeljal do izbruha prve svetovne vojne. Atentat se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu. Franca Ferdinanda je ubil srbski nacionalist Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna, ki je zagovarjala združitev južnoslovanskih narodov. -
Prva svetovna vojna, znana tudi kot Velika vojna, je bila globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1914 in 1918. Vojna je vključevala večino velikih evropskih sil, vključno z zavezniki (predvsem Francijo, Veliko Britanijo, Rusijo) ter osrednjimi silami (predvsem Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Osmansko cesarstvo). Prva svetovna vojna je imela dolgotrajne posledice in pomembno vplivala na nadaljnji potek zgodovine.
-
Soška fronta je bila vojaška fronta med prvo svetovno vojno, ki je potekala na območju Julijskih Alp med Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Imenovala se je po reki Soči, ki je delila bojišče med obema vojskama. Fronta na Soči je bila ena najbolj zahtevnih in težavnih front v prvi svetovni vojni. Bojišče je bilo geografsko zelo zahtevno, saj so se vojaške operacije odvijale na visokih gorah, strmih pobočjih in v globokih dolinah.
-
Ruska revolucija se nanaša na serijo dogodkov in političnih sprememb, ki so se zgodile v Rusiji v letu 1917. Ta revolucija je imela pomembne posledice, saj je pripeljala do padca ruske monarhije in vzpostavitve komunističnega režima. Revolutionarni proces se je začel februarja 1917 s tako imenovano Februarsko revolucijo, ki je bila posledica gospodarskih težav, politične represije in nezadovoljstva prebivalstva. -
Sodobnost je obdobje v zgodovini, ki se nanaša na sedanjost ali bližjo preteklost. Kot je zdaj, sodobnost je dinamično obdobje, v katerem se dogajajo hitre spremembe na političnem, gospodarskem, družbenem in tehnološkem področju. V sodobnosti se soočamo z različnimi globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, terorizem, migracije, tehnološki napredek in širjenje informacij.
-
Drzava SHS Ideja o združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov se je začela oblikovati že med prvo svetovno vojno, ko so se prebivalci teh ozemelj, ki so se borili skupaj na strani antantnih sil, začeli zavedati skupnih interesov in kulturnih podobnosti. Po koncu vojne je bil ustanovljen Narodni svet slovenskega naroda, ki je sodeloval pri oblikovanju države Slovencev, Hrvatov in Srbov. -
Kraljevina SHS (Serbo-Hrvaška-Slovenija) je bila država, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne leta 1918. Nastala je kot združitev pretežno slovanskih ozemelj, ki so bila prej del Avstro-Ogrske monarhije. Kraljevina SHS je bila prvotno ustanovljena kot monarhija pod vodstvom Karađorđevićev, srbske kraljeve dinastije. Cilj ustanovitve države je bil združiti Južne Slovane v enotno državo, ki bi omogočala politično stabilnost, gospodarski razvoj in zaščito pred morebitnimi zunanjimi grožnjami.
-
Pariška mirovna konferenca je bila diplomatska konferenca, ki je potekala med januarjem in julijem 1919 v Parizu po koncu prve svetovne vojne. Glavni namen konference je bil določiti mirovne pogoje in sporazume med zmagovalnimi zavezniki ter premagano Nemčijo in njenimi zavezniki. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna točka v zgodovini, ki je močno vplivala na geopolitično in družbeno podobo sveta v naslednjih desetletjih.
-
Zlata dvajseta leta, se nanašajo na obdobje gospodarskega in kulturnega razcveta v večini industrializiranih držav po koncu prve svetovne vojne. To obdobje je zaznamovala rast gospodarstva, spremembe v družbeni strukturi ter kulturni in umetniški napredek. Zlata dvajseta leta ostajajo pomembno obdobje zgodovine, ki je zaznamovalo družbeno in kulturno preobrazbo ter napredek v mnogih industrijskih državah.
-
Trianonska pogodba je bil mirovni sporazum, ki je bil sklenjen med zavezniki in Madžarsko po koncu prve svetovne vojne leta 1920. Sporazum je določil nove meje med Madžarsko in njenimi sosednjimi državami ter odločil o prihodnosti ozemelj, ki so bila prej del Avstro-Ogrske. Kar zadeva meje v Prekmurju, Trianonska pogodba je določila, da bo večji del Prekmurja, ki je bil prej del Zalske županije na Madžarskem, pripadel Kraljevini SHS. -
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 v avstrijski pokrajini Koroška. Plebiscit je bil organiziran za določitev prihodnje državne pripadnosti spornega ozemlja, ki je bilo po koncu prve svetovne vojne predmet ozemeljskih sporov med Avstrijo in Kraljevino SHS (kasneje Jugoslavija). Plebiscit je bil organiziran 10. oktobra 1920. Na volišča je prišlo več kot 90% volilnih upravičencev. Rezultati so pokazali, da je večina prebivalcev izrazila željo po ostanku pri Avstriji. -
Stalinizem je politična ideologija in vladajoči sistem, ki se je razvil v Sovjetski zvezi pod vodstvom Josifa Stalina. Stalinizem je bil zaznamovan z močno centralizirano oblastjo, totalitarnim nadzorom, kolektivizacijo kmetijstva, industrijsko industrializacijo, represijo političnih nasprotnikov in masovnim terorjem. Po smrti Stalina leta 1953 se je vodstvo Sovjetske zveze postopoma spremenilo, in sicer z odpravo najbolj represivnih politik.
-
Fašizem v Italiji je politična ideologija in vladajoči sistem, ki ga je ustanovil Benito Mussolini v 20. stoletju. Fašizem je nastal po prvi svetovni vojni kot reakcija na politično nestabilnost, socialne napetosti in ekonomsko krizo v Italiji. Po propadu Mussolinijevega režima leta 1943 se je fašizem v Italiji razšel. Mussolini je bil odstavljen in kasneje ujet ter obsojen na smrt. Italija se je nato preoblikovala v republiko.
-
Velika gospodarska kriza, znana tudi kot Velika recesija, je bila najhujša gospodarska kriza v zgodovini moderne svetovne ekonomije. Začela se je leta 1929 v Združenih državah Amerike in se nato razširila na druge dele sveta. Krizo je zaznamovalo množično brezposelnost, propad bank, padec industrijske proizvodnje in izguba premoženja. Glavni vzrok krize je bil tržni zlom na newyorški borzi 29. oktobra 1929, znan kot Črni torek. -
Nacizem v Nemčiji se nanaša na politično ideologijo in vladajočo oblast, ki jo je vodil Adolf Hitler med leti 1933 in 1945. Nacistična stranka, uradno znana kot Nacionalnosocialistična nemška delavska stranka (NSDAP), je pridobila moč in Hitler je postal kancler leta 1933. Nacistična ideologija je temeljila na konceptih rasizma, nacionalizma, antisemitizma in avtoritarizma. Nacisti so zagovarjali prepričanje v nadrejenost arijske rase.
-
Španska državljanska vojna je bila ena najbolj tragičnih in nasilnih vojn v zgodovini Španije. Konflikt je izbruhnil med republikanskimi in nacionalističnimi silami ter je globoko razklal špansko družbo. Leta 1939 so nacionalistične sile pod vodstvom Franca dosegle prevlado in zavzele glavna mesta republike. Franco je postal diktator Španije in uvedel dolgoleto diktaturo, znano kot Frankov režim, ki je trajal do njegove smrti leta 1975.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt. Vključeval je večino držav sveta, razdeljenih v dve nasprotni vojaški zvezi - zavezniške sile in sile Osi. Vzroki za izbruh druge svetovne vojne so bili kompleksni in vključevali politične, gospodarske, ozemeljske in ideološke spore. Vojaški preobrat je bil dosežen leta 1944 in 1945, ko so zavezniki izvajali obsežne ofenzive in se približali zmagovalnemu koncu vojne.
-
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil med drugo svetovno vojno. 6. aprila 1941 so sile Osi (Nacistična Nemčija, Italija in njihovi zavezniki) izvedle invazijo na Jugoslavijo. Po invaziji je del jugoslovanskega ozemlja postalo uporniško območje, kjer so se oblikovala partizanska gibanja pod vodstvom Josipa Broza Tita. Partizani so se aktivno upirali nemški in italijanski okupaciji ter nadaljevali boj za osvoboditev Jugoslavije. -
Jugoslavija je bila sestavljena iz šestih socialističnih republik. Država je temeljila na načelih samoupravljanja, socializma in bratstva in enotnosti. Razpad Jugoslavije je bil spremljan s številnimi konflikti, vojnami in humanitarnimi krizami ter je pustil globok in dolgotrajen vpliv na države in ljudi v regiji Balkana.
-
OZN je bila ustanovljena na podlagi Povelje Združenih narodov, ki so ga podpisale štiriindvajset države na konferenci v San Franciscu leta 1945. Povelje je določilo cilje in načela OZN ter vzpostavilo strukturo organizacije. OZN igra pomembno vlogo pri spodbujanju mednarodnega sodelovanja, reševanju konfliktov in spodbujanju človekovih pravic. -
Hladna vojna je obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo (SZ) ter njunimi zavezniki po drugi svetovni vojni. Trajala je približno od konca 1940-ih do začetka 1990-ih. Hladna vojna se je končala v zgodnjih 1990-ih, ko se je SZ razpadla. Padec Berlinskega zidu leta 1989 in razpad Sovjetske zveze leta 1991 sta simbolizirala konec hladne vojne in začetek novega obdobja mednarodnih odnosov.
-
Korejska vojna se je začela 25. junija 1950, ko je Severna Koreja izvedla obsežen napad na Južno Korejo z namenom združitve Korejskega polotoka pod komunističnim režimom. Južna Koreja je zaprosila za pomoč pri ZN, ki so oblikovali mednarodno silo, ki je pod vodstvom ZDA posredovala in branila Južno Korejo.
Korejska vojna je imela dolgoročne posledice, saj se je politično in gospodarsko razdelila Koreja. -
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila prva evropska institucija, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni. Ustanovljena je bila leta 1951 s podpisom Pogodbe o ESPJ s strani šestih držav: Belgije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske in Nemčije (tedanje Zahodne Nemčije). Glavni cilj ustanovitve ESPJ je bil vzpostaviti nadnacionalno institucijo za nadzor proizvodnje premoga in jekla v teh šestih državah. -
Londonski memorandum je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. -
Gibanje neuvrščenih je bilo politično in gospodarsko gibanje, ki je nastalo v času hladne vojne kot alternativa vplivu dvopolarnega sveta, kjer so bila Združene države Amerike in Sovjetska zveza vodilni sili. Gibanje je nastalo na konferenci neuvrščenih držav v Bandungu leta 1955 v Indoneziji. Glavni cilj gibanja neuvrščenih je bil ohraniti neodvisnost in suverenost držav, ki so se odločile ne izbrati strani v konfliktih med blokoma. -
Konflikt je izviral iz politične in ideološke delitve Vietnama po drugi svetovni vojni. Severni Vietnam je bil pod vodstvom komunistične stranke Viet Minh, ki je želela združiti celotno državo pod komunističnim režimom, medtem ko je bila Južna Vietnam podprta s strani ZDA in drugih zah. sil ter se je borila za ohranitev kapitalističnega sistema. Leta 1973 so bile dosežene mirovne pogodbe v Parizu, ki so privedle do umika ameriških sil iz Vietnam.
-
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena s Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti leta 1957. Skupnost je bila ena od treh ustanovnih članic Evropske skupnosti, poleg Euratom-a (Evropska skupnost za atomsko energijo) in Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). Cilj EGS je bil vzpostaviti skupni trg med državami članicami ter spodbujati gospodarsko sodelovanje in integracijo med njimi. -
Kubanska kriza, je bila vrhunec napetosti med Združenimi državami Amerike (ZDA), Sovjetsko zvezo in Kubo v oktobru 1962. Kriza je nastala, ko so ZDA odkrile, da Sovjetska zveza namešča jedrske rakete na Kubi. Kubanska kriza se je končala z začasno umiritvijo napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo. Poleg tega je imela pomembne posledice za nadaljnje pogajanja o omejevanju jedrskega orožja in odnose med velesilami. -
Ameriški pristanek na Luni je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 20. julija 1969. Med misijo Apollo 11 je ameriška vesoljska ladja pristala na površini Lune, kar je prvič v zgodovini človeštva. Posadko misije Apollo 11 so sestavljali astronavti Neil Armstrong, Edwin "Buzz" Aldrin in Michael Collins. Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta se spustila na površino Lune v lunarnem modulu z imenom "Eagle". -
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je takrat pripadala Sovjetski zvezi. Ta nesreča je ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. Več kot 350.000 ljudi je bilo evakuiranih iz okolice elektrarne, in območje okoli nje je bilo dolgo časa zaprto zaradi radioaktivne kontaminacije. -
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni so potekale 8. aprila 1990. Te volitve so bile pomemben korak k uveljavljanju demokracije v Sloveniji in so odprle pot politični pluralnosti po dolgih letih enopartijske vladavine. Na teh volitvah so lahko politične stranke, različne politične skupine in neodvisni kandidati kandidirali za sedeže v Skupščini Socialistične republike Slovenije, najvišjem zakonodajnem organu takratne Slovenije. -
Deklaracija o suverenosti je bila izražanje politične volje in namere Slovenije, da postane samostojna in neodvisna država. V njej je bilo izpostavljeno, da ima slovenski narod pravico do samoodločbe ter da ima pravico do vzpostavitve svoje suverene države na podlagi demokratičnih načel. Deklaracija je vsebovala tudi razloge za osamosvojitev, med katerimi so bili poudarjeni demokratični procesi, politična avtonomija, gospodarska samostojnost in kulturna posebnost Slovenije. -
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil referendum, ki je potekal 23. decembra 1990. Na plebiscitu so se prebivalci Slovenije izrekli o vprašanju, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Plebiscit je bil pomemben dogodek, saj je bil prvi demokratični referendum na območju nekdanje Jugoslavije. Njegova organizacija in izvedba sta bili ključnega pomena za določitev prihodnje politične usmeritve Slovenije. -
Denacionalizacija in privatizacija sta bili dve ključni gospodarski in politični reformi, ki sta se zgodili v Sloveniji po osamosvojitvi od nekdanje Jugoslavije v začetku 90. let. Skozi denacionalizacijo in privatizacijo je Slovenija izvedla pomembne strukturne reforme, ki so oblikovale njeno sodobno gospodarstvo in omogočile vključitev v evropske in svetovne gospodarske tokove.
-
Razglasitev samostojnosti Slovenije je bila zgodovinski dogodek. Na ta dan je Skupščina Republike Slovenije, najvišji zakonodajni organ takratne Socialistične republike Slovenije, sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Razglasitev samostojnosti je sledila demokratičnemu procesu, v katerem so se prebivalci Slovenije izrekli za samostojnost in neodvisnost države na plebiscitu. -
Vojna za Slovenijo je bil oboroženi konflikt, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991 med Republiko Slovenijo in nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). Ta vojna je bila del širšega razpada Jugoslavije in prizadejanja slovenske neodvisnosti. Vojna za Slovenijo se je začela, ko je Slovenija 1991 razglasila svojo neodvisnost. Jugoslovanska vojska je poskušala preprečiti to osamosvojitev z vojaškim posredovanjem.
-
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 in je postala temeljni pravni dokument samostojne države. Sprejem ustave je bil del procesa osamosvajanja Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slovenija je razglasila svojo neodvisnost 25. junija 1991, a je bilo za stabilno delovanje države nujno vzpostaviti ustavno ureditev.
Pri pripravi slovenske ustave je sodelovala Ustavna komisija, ki je bila ustanovljena leta 1991. -
Maastrichtska pogodba je mednarodna pogodba ki je bila podpisana v mestu Maastricht na Nizozemskem. Pogodba je ustanovila Evropsko unijo (EU) in je postavila temelje za oblikovanje Evropskega gospodarskega in monetarnega združenja ter skupne evropske valute, evra.
Ena najpomembnejših določb Maastrichtske pogodbe je bila ustanovitev Evropskega gospodarskega in monetarnega združenja, ki je postavilo temelje za uvedbo skupne evropske valute, evra. -
Slovenija je postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO) 29. marca 2004. Ta vključitev je bila pomemben mejnik za državo, saj je pomenila priznanje njenega prispevka k regionalni varnosti in stabilnosti ter utrditev njenega položaja v mednarodni skupnosti.
Slovenija je svojo pot k vključitvi v NATO začela že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je osamosvojila od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Slovenija se je priključila Evropski uniji (EU) 1. maja 2004 kot ena izmed desetih novih držav, ki so se pridružile v tako imenovanem valu širitve EU. Ta dogodek je bil pomemben mejnik za Slovenijo, saj je postala del politične, gospodarske in pravne skupnosti evropskih držav. -
Slovenija je 1. januarja 2007 vstopila v Evropsko monetarno unijo (EMU), kar je pomenilo, da je sprejela evro kot svojo uradno valuto in postala del euroobmočja. Vstop Slovenije v euroobmočje je bil skrbno načrtovan proces, ki je zahteval izpolnitev določenih gospodarskih in pravnih pogojev. Slovenija je morala doseči stabilnost cen, vzdržno javnofinančno stanje, nizko inflacijo, dolgoročne nizke obrestne mere ter nizko rast nominalnih dolgov in primanjkljaja javnega sektorja. -
Gospodarska kriza leta 2008, znana tudi kot globalna finančna kriza, je bila ena najhujših svetovnih gospodarskih kriz v moderni zgodovini. Kriza se je začela v Združenih državah Amerike, a je hitro prerasla v globalno finančno in gospodarsko krizo, ki je prizadela skoraj vsak del sveta.
-
Covid-19, tudi znan kot koronavirusna bolezen, je bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Prvi primeri so se pojavili v Wuhanu, Kitajska, konec leta 2019, in od takrat se je hitro razširil po vsem svetu. Covid-19 je postal globalna pandemija, ki je imela resne vplive na zdravje, gospodarstvo in družbeno življenje.